nočem otroka!
Lepo pozdravljeni
če vas že tako zanima, no, tu je moja zgodba.
Stara sem skoraj 33 let in nimam otrok. Tudi partnerja ne. Imela sem nekaj zvez, nekaj avantur, nekaj ponesrečenih zmenkov. Željo po otroku sem prvič začutila pri kake 28ih, a nikoli ni bil ob želji zraven tudi primeren partner, tak, ki bi mene imel zadosti rad ali pa jaz njega, da bi si upala narediti ta korak. Pogosto je bila tudi napoto stresna in odgovorna služba, ki jo imam.
Zakaj nisem spoznala primernega fanta, nevem. Morda je nekaj narobe z mano, nekaj je element sreče, nekaj morda nenavadna družina, v kateri sem odraščala. Vsekakor nimam visokih kriterijev, kolikor lahko sodim na podlagi partnerjev, ki sem jih imela. Tisti, s katerimi bi si želela imeti otroke, bi bili verjetno za to še najmanj primerni.
Da bi si na silo kar nekoga zbrala, ne morem. Pa verjetno dosti ženskam niti ni tako tuje. Pač pride enkrat tako močna želja, da so lastnosti partnerja malo manj pomembne. Razumljivo in prav nič ne obsojam tega. Morda sama kdaj pridem do tega.
Otroka si želim, vendar trenutno ni partnerja, pa tudi služba je tako naporna. Ker vem, da nisem vsak dan mlajša, pa tudi s starostjo je težje, si ne delam utvar, da bo kdaj v prihodnje lažje. Nekako sem se sprijaznila s svojim življenjem, da tako kot je, pač je. Morda bom vedno sama, a kaj naj? Jokam vsak dan? Se 3x tedensko spravljam na zmenke? Na silo stvari ne gredo. Moje življenje ima tudi lahko smisel. In lahko sem tudi srečna. In imam rada otroke. In nisem nek brezčutni monstrum, kot včasih ženske brez otrok predstavljate.
Resnično pa boli, ko te gledajo postrani, ko začutiš pomilovanje v vprašanjih: A ti pa kar brez otrok? A še niste poročeni?
Prosim malo več sočutja do nas, samskih brez otrok, ki pa smo tudi ljudje. Tako kot mi sprejemamo in občudujemo vas, ki zmorete usklajevati vsa področja materinstva in družinskega življenja in službe in igrati toliko vlog. Čestitam. Ampak tudi mi si zaslužimo vsaj kanček spoštovanja, ker smo vedno SAMI za vse. Ni objema zvečer, potolažit in spodbujati se moraš sam.
Pa lep pozdrav.
Najprej: občudujem starše, ki jim kljub službi uspe preživeti kakovostni čas z otroki in jim uspe vzgojiti otroke v dobre ljudi.
Obožujem moje 3 nečakinje – ampak moja sestra in njen mož se oba zelo matrata. Če jim ne bi pomagala jaz-teta in 2x babica+dedek, bi bilo še huje. Oba imata naporni službi, punce pa je treba peljat na različne dejavnosti, včasih jih poberem v vrtcu in šoli, da jih peljem na igrišče, drugače punce sploh ne bi videle sončka tisti dan. To je konstantno neko hitenje, organiziranje…
Jaz sem tega ne mislim iti. Lahko mi rečete, da sem sebična – prav, verjetno tudi sem. Po službi si želim, da se malo spočijem, se odpravim na telovadbo, pogledam kakšen film, 1x na teden še v savno skupaj s fantom, vsak vikend ali vsak drugi vikend na kakšen izlet (smučanje, surfanje…). Ja, obstajajo starši, ki jim kljub otrokom uspe še vse to. Ampak jaz se 9-im uram spanja na noč pač ne mislim odreči.
Naj še povem, da z veseljem sodelujem kot prostovoljka (zastonj) pri vseh projektih za otroke -jih animiram, različne delavnice, sem pa tudi učiteljica smučanja (to sem pa plačana). Seveda le za večje otroke, ker riti jaz ne mislim brisati 😉
Rada imam lepo vzgojene otroke, a si svojih niti slučajno ne želim. Meni bi otrok pomenil samo odrekanje – in če ti otrok pomeni samo odrekanje, je bolje da ga nimaš. Če te otrok veseli in osrečuje, pa ga imej in se potrudi, da ga vzgojiš v dobro osebo.
Pozdravljene,
sem podimplomska študentka sociologije in pripravljam magisterij na temo neodločanja za otroke in ideologije obveznega materinstva. Namen imam izvesti intervjuje z ženskami, ki si ne želijo otrok. Prebrala sem celotno temo in vidim, da vas je kar nekaj takšnih, ki si ne želite imeti otrok. Če je katera izmed vas pripravljena sodelovati v anonimnem intervjuju na to temo, jo prosim, da se mi javi na na e-mail: as3774(at)student.uni-lj.si.
Intervju bo anonimen, podatki pa bodo uporabljeni izključno za namene magistrske naloge. Za kakršnokoli vprašanje sem vam na voljo.
Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujem za morebitno pripravljenost k sodelovanju!
LP, Ana
Nikoli ne bom razumela žensk,ki najdejo kakršen koli razlog,da se opravičujejo zakaj nočejo roditi svoje lastne otroke,pa vsaj enega.
Takšne so ponavadi skrivajo,pod okriljem,kot ga tu malo višje zgoraj opisuje –smučarka.Na polno dela z nečaki,smučarji in ponavadi še s kužki.
Kaj to pomeni še z vidika drugih pogledov,bi pa bilo že preveč.
Pa recimo eksekucija svojega lastnega rodu in zakaj in kdo…..veliko različnih razlag.
Če imaš rada otroke od sorodnikov,bi imela tudi svoje in ti ne bi bilo tako težko kdaj razkirat kakšno uro za svojega lasnega otroka.Meni ni,ker imam čut zato.
Otrok-. 20 let odrekanjakaj vse jim moras dat , denarja in ljubezni,koliko je lazje tistim ki tega nimajo.,saj so tudi lepe cudovite stvari ki jih otrok ti da imam dva, cisto nic ne zamerim zenskam ki jih ne zelijo, smisel zivljenja je se kaj drugega kot rojevanje. Na svetu je prevec ljudi -8 milijard ze?? Lahko bo se , vojne? Koliko otrok nima za jesti? Otroci umirajo.. To je pac odlocitev ki nobenega ne briga, je pa neodgovorno imeti veliko otrok za katere ne mores financno skbeti. …
Evo, preberite si, mogoče boste potem razumeli vsi tisti, ki nas posiljujete s svojim mišljenjen, da je imeti otroke normalno in edino pravilno. Če tudi sedaj ne razumete našega razmišljanja, potem vas lahko reši samo psihiater.
http://www.zurnal24.si/10-razlogov-zakaj-nocem-otroka-clanek-72562
Evo, preberite si, mogoče boste potem razumeli vsi tisti, ki nas posiljujete s svojim mišljenjen, da je imeti otroke normalno in edino pravilno. Če tudi sedaj ne razumete našega razmišljanja, potem vas lahko reši samo psihiater.
http://www.zurnal24.si/10-razlogov-zakaj-nocem-otroka-clanek-72562%5B/quote%5D
Kdo bo pa tebe rešil pred samim seboj? Mogoče novinarji, ki so pisali v članku.
Živjo,
moje ime je Ana in imam 31 let. Tudi jaz nočem otrok. Ampak jaz lahko povem zakaj jih nočem. Krivda leži v eni zelo sebični ženski, ki sem ji pravila prijateljica. Krivda leži tudi v ženskah, ki obsojajo moje odločitve. Na živce mi gredo koncepti feminilnosti. Ženska ni ženska, če nima otrok in biti mama je najboljša služba na svetu. To sem poslušala ves čas in se sama sebi gnusila, ker sem mislila, da sem nenormalna, ker nisem čutila enako. Potem sem se zamislila o besedah takratne prijateljice. Te besede je govorila ženska, ki nima službe, niti prebivališča. Ki je otroka naredila neodgovorno, čeprav je vedela, da zanj ne more ustrezno poskrbeti. Živi od otroških dodatkov ter socialne podpore. Ona izpade heroj, jaz pa pošast, ker si otrok ne želim. Ona je v mnogih očeh, tudi očeh žensk s tega foruma ženstvena in normalna, ker ima otroke. Nikogar ne briga kako te otroci trpijo in nikogar ne briga, da je totalno neprimerna za naziv mame. Važno, da je izpolnila svojo žensko dolžnost. “Mame” me niso motile. Dokler me niso začele obtoževat in poniževat. Zdaj nekatere mame dobesedno preziram, druge pa pomilujem, tako kot one mene. In katera îzmed vas mi bo rekla, da ne smem posploševat ali pa da ne morem soditi vseh zaradi ene ženske. Ampak ali ve “mame” ne počnete enakega? Na svoj post pričakujem ogromno negativnih komentarjev in val ogorčenja.
Pa lep dan še naprej.
Ana
Vsak se odloča, kot se njbolje zna in kot mu najbolj ustreza. Tisti, ki je v svoji odločitvi trden, se odloči in pri tem ne ozira na komentarje drugih. Pri tebi je videti, kot da nimaš materinskega čuta, vendar, ženske so pač take in drugačne, vendar dvomim, da se nekdo, ki je od tebe drugače misleči, toliko ukvarja s tabo, kot se ti z drugimi. Zato si želim, da bi te vsi ti “drugi” neskončno razočarali in te pustili v tej tvoji odločitvi, ki se nikogar drugega ne tiče, razen tebe, popolnoma na miru. Upam, da te to ne bo še bolj razbesnelo, razjezilo in razkračilo. 🙂
Polna si nesmiselnega besa, jeze in zamer do nekoga, čigar odločitve se te nič ne tičejo in za povrhu do vseh okoli sebe. Iz sebe dobesedno sevaš negativno energijo, ko praviš, da preziraš in pomiluješ vse druge v stilu šeriatskega prava. 🙂 Imam občutek, da ali provociraš ali pa imaš hude težave s svojim Egom, ki te povsem obvladuje. To, kar treska iz tebe vse naokrog, je videti, kot huda ura. Sem marinec, a bi se te v naravi na daleč izognil. 🙂 Za 31 letnico si z besnilom, jezo in zamerami čudovito naelektrena ženska, podobno, kot une Teslove krogle po udarcih milijonov strel vanje:-), ki bi lahko svoje neskočno in neizmerno besnilo usmerila v bolj koristne zadeve, kot da se greš strelovod na Monu. 🙂
Zato ti mimogrede še svetujem nekaj drugega in sicer ukvarjanje s temle;
http://www.makoto.si/kickboks-k1 ,
v kombinaciji s temle;
http://en.wikipedia.org/wiki/Triathlon ,
ter v kombinaciji s strokovno pomočjo, ki ti bo pomagala poiskati izvor tvojih zamer;
http://www.magicnost-gibanja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=319%3Akako-iz-primea-zamer&catid=10%3Aodnosi&Itemid=29&lang=sl
besnila in jeze, ter te bo navadila sproščati jezo in bes iz sebe na kak drugačen način od uporabljenega na Monu;
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/astro/ukrotimo-jezo ,
http://www.diva.si/clanki/lifestyle/clovekne-jezi-se, itd.
Lahko za začetek poskusiš tudi z igro Človek, ne jezi se. 🙂
Drugače pa menim, da si se odlično in povsem pravilno odločila in te v tvoji odločitvi, da nočeš otrok, povsem in v celoti podpiram. Zakaj? Kot ti je znano, otroci povzamejo vedenjske vzorce staršev in so v tem običajno še boljši… 🙂 Si lahko zamisliš svojega otroka kot kopijo svojih nekaj opisanih lastnosti, pomnoženih krat faktor dva ali več…? Zato, predlagam, da 31 letno žensko, ki noče takih otrok, kot je ona sama, družno podprete v njeni smiselni in modri odločitvi. Hvala. 🙂
Lep pozdrav
marinec
Vsak se odloča, kot se njbolje zna in kot mu najbolj ustreza. Tisti, ki je v svoji odločitvi trden, se odloči in pri tem ne ozira na komentarje drugih. Pri tebi je videti, kot da nimaš materinskega čuta, vendar, ženske so pač take in drugačne, vendar dvomim, da se nekdo, ki je od tebe drugače misleči, toliko ukvarja s tabo, kot se ti z drugimi. Zato si želim, da bi te vsi ti “drugi” neskončno razočarali in te pustili v tej tvoji odločitvi, ki se nikogar drugega ne tiče, razen tebe, popolnoma na miru. Upam, da te to ne bo še bolj razbesnelo, razjezilo in razkračilo. 🙂
Polna si nesmiselnega besa, jeze in zamer do nekoga, čigar odločitve se te nič ne tičejo in za povrhu do vseh okoli sebe. Iz sebe dobesedno sevaš negativno energijo, ko praviš, da preziraš in pomiluješ vse druge v stilu šeriatskega prava. 🙂 Imam občutek, da ali provociraš ali pa imaš hude težave s svojim Egom, ki te povsem obvladuje. To, kar treska iz tebe vse naokrog, je videti, kot huda ura. Sem marinec, a bi se te v naravi na daleč izognil. 🙂 Za 31 letnico si z besnilom, jezo in zamerami čudovito naelektrena ženska, podobno, kot une Teslove krogle po udarcih milijonov strel vanje:-), ki bi lahko svoje neskočno in neizmerno besnilo usmerila v bolj koristne zadeve, kot da se greš strelovod na Monu. 🙂
Zato ti mimogrede še svetujem nekaj drugega in sicer ukvarjanje s temle;
http://www.makoto.si/kickboks-k1 ,
v kombinaciji s temle;
http://en.wikipedia.org/wiki/Triathlon ,
ter v kombinaciji s strokovno pomočjo, ki ti bo pomagala poiskati izvor tvojih zamer;
http://www.magicnost-gibanja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=319%3Akako-iz-primea-zamer&catid=10%3Aodnosi&Itemid=29&lang=sl
besnila in jeze, ter te bo navadila sproščati jezo in bes iz sebe na kak drugačen način od uporabljenega na Monu;
http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/astro/ukrotimo-jezo ,
http://www.diva.si/clanki/lifestyle/clovekne-jezi-se, itd.
Lahko za začetek poskusiš tudi z igro Človek, ne jezi se. 🙂
Drugače pa menim, da si se odlično in povsem pravilno odločila in te v tvoji odločitvi, da nočeš otrok, povsem in v celoti podpiram. Zakaj? Kot ti je znano, otroci povzamejo vedenjske vzorce staršev in so v tem običajno še boljši… 🙂 Si lahko zamisliš svojega otroka kot kopijo svojih nekaj opisanih lastnosti, pomnoženih krat faktor dva ali več…? Zato, predlagam, da 31 letno žensko, ki noče takih otrok, kot je ona sama, družno podprete v njeni smiselni in modri odločitvi. Hvala. 🙂
Lep pozdrav
marinec[/quote]
Verjamem, da sem izpadla agresivna in morda je moj ego res prevelik. In če sem iskrena, to malo obžalujem. Ampak. Svojo sovražno nastrojenost sem usmerila proti ženskam, ki mene oziroma ženske brez otrok obsojajo. Morda tudi mišljenje oko za oko ni pravilno. Prav tako pa po drugi strani ni pravilen vaš sarkastično-ciničen odnos do mene. In zamere kuham do tistih, ki naredijo otroka za katerega skrbijo davkoplačevalci. In tudi za to mi lahko rečete, da se me ne tiče. A v davkoplačevalsko blagajno vplačujem tudi sama. In menim, da si otrok zasluži ljubeče starše, ki mu lahko nudijo “svet”. To v mojih očeh niso ljudje, ki komaj poskrbijo zase, kaj šele za otroka. Sem mnenja naj ima ženska toliko otrok za kolikor jih je sposobna preživeti. In to ne s pomočjo države. Ampak tudi tega se v vaših očeh verjetno ne bi smela dotakniti. Na žalost se samo od ljubezni ne da preživeti. Žal.
http://chuppacadabra.com/aktualno/nove-izbire-brez-otrok-po-lastni-odlocitvi-2/
Na svetu je na desetine milijonov žensk, ki nimajo dovolj močnega materinskega nasgona in čuta in ki si ne želijo otrok, a od vseh teh se samo ti razburjaš zaradi tega na Monu. 🙂 Svet se brez njihovih otrok vseeno vrti dalje z nezmanjšano brzino skozi vesolje. Tebi to tudi kaj pove…?
Lep pozdrav
marinec