S partnerjem sva skupaj skoraj 4 leta. Razumeva se super, prepirov je malo. Med nama pa obstaja velik problem, ki se mi zdi nerešljiv. Čeprav se mi zdi partner telesno privlačen, ne morem imeti spolnih odnosov z njim. Tako je že 2 leti. Orgazma nisem doživela še nikoli, niti njegovega približka (je moj edini partner). V začetku se mi je zdelo ok, saj je bilo nekaj novega. Potem pa ne več. Pravzaprav se mi zdi vse skupaj prav dolgočasno in si mislim le kaj je na tem seksu, da se cel svet vrti okrog njega. Prišlo je tako daleč, da si mi je spolnost prav priskutila. Taki so pač moji občutki. Iščem vzroke, rešitve. Sicer sem zdrava, športnica, ginekološko naj bi bilo vse ok. Nikoli nisem bila zlorabljena. Stara sem 29 let. Je možno, da me je tako “napsihirala” partnerjeva laž v začetku veze. (Domnevam, da ni “pošlihtal” s prejšnjo vezo, ko sva midva že začela).

Hvala za mnenja.

Tu bo nedvomno zanimivo prebrati odgovor dr. Mrgoleta. Sam bi zgolj opozoril, da sta v Ljubljani dr. Ziherl in dr. Rahne-Otorepčeva (če bi se npr. raje zaupali ženski), ki se ravno s temi vprašanji profesionalno (in v okviru uradne medicine) ukvarjata. Naj vas ne skrbi, da delujeta v okviru Psihiatrične klinike. Pokličite vratarja Psihiatrične bolnice Polje – povedali vam bodo, kdaj se naroča v to ambulatno – zelo so prijazni – naročite se za pregled in pogovor.

ManjaB…..stori tako kot ti je napisal tineh.
Mogoče ti bo pomagalo..

Jaz sem nekoliko starejša od tebe. Imam moža in dva otroka, Kar si napisala, bi lahko
mislila, da je moj prispevek….Tudi jaz ne morem verjeti, da se vse vrti okrog seksa, včasih si mislim, da se jim le da…..Seveda mož ni najbolj zadovoljen, a se je sprijaznil, ker tudi sam ni preveč”gajsten”….Živiva umirjeno življenje…..in sva zadovoljna……
Mogoče gre pri tebi za nezaupanje do partnerja in to nezaupanje ti ne dovoli, da bi se sprostila,
če to ni vzrok, potem sprejmi, da taka pač si. in verjetno nisi edina! Le partner se mora strinjati s teboj, drugače ne bo šlo.

Na tem sexu je neverjetno veliko četudi se ti nezdi pa je zelo pomemben člen ljubezenskega življenja.Ugasnita luč,odvrzita tančice skrivnosti in se temeljito odkrito pogovorita ne bo vama žla noč zna biti zelo dolga in prijetna .Sposobna sta rešiti ta problem sama ker sama sta tudi problem.
PROBLEM -NI PROBLEMA OK
LP ets

Spoštovani!

Vprašanje zadeva zelo široko polje našega doživljanja bližine, intimnosti. Nekaj sem o tem že pisal v splošnem opisu.

Intimnost je del psihičnih procesov, ki so povezani z našimi najbolj temeljnimi izkušnjami navezanosti do bližnjih.
Pri tem imamo različne izkušnje in različne strategije, prek katerih smo sledili svojim potrebam po sprejetosti, pripadnosti, bližini…
To so zelo prvinske izkušnje, ki določajo naš način vedenja v stiku z bližnjimi osebami, tudi intimnost – in nam tudi omogočajo, da se drugemu prepustimo.

V vaši zgodbi vidim še veliko vprašanj, ki se dotikajo dveh različnih svetov, dveh različnih doživljanj, veliko neizrečenega.
Kadar se nekje (ali v nečem) ne počutimo varne, se umaknemo. Ljudje poznamo zelo različne načine umikanja iz odnosov, lahko jim rečemo tudi izhodi. Umik iz bližine je en od načinov. Pri tem gre vedno za sovplivanje obeh partnerjev, za dvojno odzivanje na drobna sporočila in informacije, ki so lahko besedne ali nebesedne. Tako enega kot drugega, vedenje enega navadno krepi vedenje drugega in tako v začaranem krogu. Nastane igra, ki jo vsak na svoj način podpira, učinki pa so odtujevanje, nezmožnost bližine in druge stiske.

Skratka, veliko nekega dogajanja, ki ga niti ne zaznamo, ga niti ne izrazimo (ker se nočemo prepirati), in počasi se oddaljujemo in dokončno oddaljimo.
V svoji praksi imava z ženo večinoma opravka prav s podobnimi zgodbami. In se strinjam, da je strokovna pomoč, ki pomaga premostiti razlike dveh svetov, dveh doživljanj, moškega in ženskega, večinoma edina smiselna pomoč pri oživljanju odnosa.

Lep pozdrav,

To ste lepo napisali, kako pa se v praksi pogovorit s partnerjem o odtujevanju, o pomanjkanju bližine, o vsakdanjih temah, mogoče težavah…?
Velika večina primerov obstaja ( tudi na tem forumu sem zasledila ogromno primerov ), ko se partner ne želi pogovarjati. Po 6letih že preklemano dobro vem, kdaj je in kdaj ni pravi trenutek za pogovor, ampak učinek z njegove strani je vedno enak – molči, jaz pa se pogovarjam sama s sabo. Pravi, da nimava težav, da imava zdrav odnos, kljub temu, da je na poti drug otrok. da nam je še ostal 1 teden časa, ko se moramo izseliti iz stanovanja kjer trenutno stanujemo, mi pa še ne vemo kam bomo šli…
VEM, da to vprašanje tudi njega zelo obremenjuje, kadar se le spomni nanj – ima namreč kar naporno službo, zato sem se enostavno odločila, da ne bom več niti načela pogovora v tej smeri ali dala kakršnokoli predlog, pa naj se kot alfa moški kar sam ukvarja z vsemi križi in težavami v družini. Upam namreč, da bo slej kot prej sam prišel do mene z vprašanjem, kako pa kaj bi naredila pa jaz? To so bolj vsakdanje teme in vprašanja, te mu z veseljem prepustim.

INTIMA: v zadnejm tednu sva bila dvakrat sama doma in sem podala različne predloge kako bi lahko izkoristila čas, ki nama je na razpolago – nič ga ni pritegnilo… Kar visel je za računalnikom, tudi do pogovora o brezveznih (nobenih težav, vprašanj ampak kar tako brezveze ) stvareh mu ni bilo… V tistem trenutku sem začutila vročino, ki me je spreletevala po celem telesu in vedela sem, da je čas za umik – nekontrolirano so se mi ulile solze.
Obdajale so me misli, da si sploh ne želi intime z mano in da ko ni otroka doma (zelo ga ima rad in je krasen oče ) sma midva kaj – sostanovalca, znanca?
Posledično tudi želje po spolnosti nima. Če že dam jaz pobudo pa me slučajno ne zavrne, ker trenutno nima časa ali mu ni, pa uleže in pričakuje, da bom jaz naredila vse namesto njega.
Ampak njemu je najin odnos vredu – menda sem na trenutke tečna – o kakšni družinski posvetovalnici pa ne želi niti slišati, ker on nima problemov in je ne rabi.
Te teme pa ne želim kar pustit takšne kakršna je, ampak bi jo želela načeti in urediti kolikor je možno – na kakšen način, da bo imela učinek?
Kot ženska imam toliko stvari za povedati, vprašati…, kar je meni normalno, ker smo se doma zelo veliko pogovarjali, pri partnerju se pa moram zelo nazaj držati, ker opažam, kot ste že nekje opisali, bolj kot rinem vanj, bolj se izmika oz. oddaljuje, takrat še jaz bolj rinem vanj in se še bolj oddaljuje, kar predstavlja začaran krog…
Ampak dolgoročno gledano vem, a ne bom mogla biti tiho in se nazaj držati, ker sem nasploh zelo komunikativna oseba.

Lp

Spoštovani,
odgovarjam v posebnem sestavku: ODTUJITEV – KAKO DO POGOVORA?
Lep pozdrav,

Spoštovane žene dekleta in partnerice, ko vas takole berem, si ne morem kaj, da se ne bi nasmejal. Kar nekaj med vami vas je dejalo, da se vse ne vrti okoli sexa. Prav, ampak, po moje to velja samo za vas, vaši partnerji verjetno mislijo drugače, samo tiho so, ker se jim ne da moledovati za sex, ve pa mislite da je situacija pri vas povsem normalna, tudi če ni sexa. Sex razumem kot potrebo, podobno kot hranjenje ali nekaj, kar se konstantno ponavlja. Če ne bi jedli redno, nam je verjetno vsem jasno, kaj se zgodi, če jemo preveč, pa tudi vemo kaj se zgodi. Govoriti o tem, da v partnerstvu ni sexa – pa je vse v redu, je pa bosa. Samo vprašajte se drage moje, kako bi izgledala vaša veza, če bi bile potrebe po spolnosti glede na vaše partnerje obrnjene. Bi bilo tudi potem vse v redu.
Biti v “vezi”, pomeni, da lahko oba (res mislim oba) zadovoljita svoje potrebe (druženje, tkanje socialnih vezi, imeti otroke, jih vzgajati), ne pa da se večinoma eden prilagaja drugemu, pa naj to velja za katero koli stvar ali situacijo v vezi.

Zdravo, jaz bi vprasal zakaj nimam zelje po spolnosti. Star sem 18 let. Hodim v fitnes in zivim aktivno zivljenje, ampak nimam spolnega pozelenja. Skrbi me to tudi ker bi rabil ci vec testostrona v krvi.
Kaj mislite da mi ga primankuje ali pa se nisem dusevno zrel? Drugac z erekcijo nimam tezav, in z misicno mocjo tudi ne. Hvalezen bi bil za odgovor.

Lp

Zdravo, imam en problem. Star sem 18 let in nimam neke velike zelje po spolnosti (da bi me vtrgalo:s). Zdaj mislim da je pomanjkanje testosterona ali pa se nisem dusevno zrel, ker sem drugace se malo otrocji:) . Ukvarjam se z fitnesom in bi potrboval vec (normalno) testosterona. Zdaj z erekcijo nimam tezav prav tako z misicno mocjo.Kaj vi mislite o tem, preden grem zdravniku.?

Lp

Spoštovani!

Z vprašanjem glede količine testosterona predlagam, da se obrnete na forum Urologija.
Odgovarjam na del, ki zadeva psihično (razvojno) zrelost.
Kljub temu, glede na starost, da je razvoj želje po spolnosti povezan po eni strani s spolnimi hormoni, ki se razvijejo v puberteti, je po drugi strani pogojena tudi z odnosom do nasprotnega spola. Odnos do nasprotnega spola nastaja v prepričanjih (morda tudi prepovedih, nazorih) in v izkušnjah, ki so lahko v vzorcih v družini ali plod lastnih izkušenj. Vse to lahko deluje na način pospeševanja ali zaviranja v razvoju.
Res je, da v mnogih fantovskih glavah (in mislih, fantazijah) želja po spolnosti vznikne pred odnosom z resnično osebo, verjamem pa da so tudi fantje, ki se jim želja po spolnosti prebudi, ko spoznajo osebo, s katero želijo deliti to izkušnjo.
Drugo je, kako se želja po spolnosti pojavlja v pogovoru fantov, starih med 16 in 25 let. Vendar v pogovorih je možno veliko »nakladanja«.
Glede na dejstvo, da z erekcijo ni težav, ne vidim razloga za zaskrbljenost.
Odraščanje pomeni za fanta tudi izkušnjo z drugim spolom, pri tem pa najprej premagovanje zadreg pri navezovanju stika. Naslednji korak pomeni spoznavanje oseb nasprotnega spola, imeti z njimi komunikacijske izkušnje, opazovati in raziskovati, kaj je to ženska, ne samo kako je videti skozi oči poželenja, temveč tudi, kaj pomeni imeti z žensko odnos, kaj pomeni odzivati se v komunikaciji. Nekje po vsem tem navadno postane ena ženska še posebej zanimiva, prebudijo se čustva, nastane vznemirjenje ob tem kako jih podeliti – in nekje ob tem vznikne tudi spolno poželenje. (Vem, da je moj pogled lahko videti malo za časom današnjih praks).
Vendar, pred vprašanjem o testosteronu, so tu prej vprašanja o sposobnosti komuniciranja z nasprotnim spolom, vprašanja glede samozavesti, vnašanja radovednosti in igrivosti v odnos, zadeve, povezane s čustveno zrelostjo in veščinami čustvene komunikacije.

Želim polno tega v prihajajočem letu!

Lep pozdrav,