lepo pozdravljeni…vidite da tudi med prazniki ne morem brez vas :)…ne morem si pomagat, moram še nekomu to iztrobit, ker kar žarim od sreče…a zakaj?…takole je bilo oziroma se je začelo. Po porodu, nekje pred štirimi meseci, sem se en mesec odlično počutila, potem sem dobila prvo menstruacijo po porodu. Takrat pa se je začelo…prebavne motnje, močne bolečine v spodnjem delu, širile so se vse višje…ginekolog ni nič opazil, takrat sem bila prav vesela, pomirjena…torej gremo k splošnemu zdravniku…zaradi vročine ki se je takrat pojavila mi da neke tabletke za zbijanje in lajšanje bolečin, vzame kri…čez nekaj dni vsi izvidi ok…kaj pa zdaj?…jaz pa umirala od bolečin…nazaj do ginekologa…zopet vse bp…potem mojo splošno zdravnico skoraj prisilim da mi da napotnico za ultrazvok…žolč, ledvice….tudi tam nič ne opazijo….a glej….vprašajo me kdaj sem bila nazadnje pri ginekologu, ker imam na vsakem jajčniku veliki cisti…??? skoraj sem se sesedla…moja ginekologinja pa drugi dan tudi, ker pač ni nič otipala…takoj na ultrazvok, ki vse skupaj potrdi…sem že bila na poti v bolnico, kjer zraven vsega ugotovijo sum na gnojno vnetje jajčnikov…
kako je, ko doma pustiš trimesečno punčko, ve le tista, ki je dala to skoz…jaz je nisem smela niti pogledati, takoj sem jokala…babica je prijazno priskočila na pomoč, ati pa je stopil v akcijo po službi…
…na srečo sem imela razumnega zdravnika, tam sem bila le na preiskavah, ko so mi zjutraj vzeli kri, sem šla domov in prišla nazaj drugi dan do vizite…
…na srečo se je zdravnik odločil še za en ultrazvok in skupaj sva se odločila da počakava en mesec, glede na to da mi je 28 let, da bi še rada povila kakšno štručko in če ti vzamejo en jajčnik, lahko kar hitro pride do česa na drugem in sem brez…
…v petek pred prazniki sem se tako po enem mesecu s tako velikim strahom kot še nikoli odpravila nazaj…čakanje v čakalnici me je ubijalo…ampak se je splačalo…ciste ni bilo več nikjer…če me je kdo potem, ko sem odhajalo skozi bolnišnično dvorišče, gledal, si je verjetno mislil, da z mano ni vse v redu…vse se mi je smejalo…in zaradi tega sem danes še posebej srečna…prazniki pa so zaradi tega tudi lepši….veliko sreče tudi vam…mogoče bo katera mamica kdaj šla po porodu po isti poti…želim ji le, da bi prav tako kot jaz naletela na razumnega zdravnika, ki se ne odloči kar takoj za operacijo, malo primerja vse okoliščine…jaz bi bila danez že brez enega jajčnika…za to sem mu še posebej hvaležna…SREČNO vsem

Draga Bojana!
Vso srečo delim s teboj in ti želim še veliko zdravih dni. Kar srh me je spreletaval ob branju tvojega pisma, saj si ne predstavljam, kako bi bilo, če bo mojega trimesečnega sončka pustila samega. Res lepo, da se je vse srečno izteklo!
Pety

Draga Petra, tebi in tvojemu sončku želim lep in srečen skok v novo leto…

Bojana,

vesela sem, da se je vse dobro izteklo. Vem, kako je če moraš pustiti dojenčka doma. Jaz sem bila takoj po prihodu iz porodnišnice ponovno hospitalizirana, na srečo so naju na koncu dali skupaj nazaj na porodniški oddelek, če bi naju morali ločiti res ne vem kako bi preživela.

Z najboljšimi željami, Irena.