Hej.
En problemček dajem pred poroto, da si malce razgibate možgančke v teh dneh, meni pa morda date kak pameten nasvet, pravzaprav vaš pogled na nastalo situacijo…
Ahmmm. pa začnimo.
Skupaj nisva bila dolgo, ampak intenzivno. Od takrat je že več kot dve leti.
Končalo se je hitro in grdo. Mene je spokal ven, drugo vselil.
kasneje se je izkazalo, da je to načrtoval že dlje časa. Verjeno sem bila samo igrača, čeprav potrditve za to nimam. Verkjetno me tudi nikoli ni imel rad, čeprav potrditve za to nimam. Seveda je krivdo za vse zvalil name. Me pravzaprav zapustil v težavah – resnih – ki so se potem same od sebe rešile. Seveda sedaj živi svoje srečno življenje – po nekaj mesecih zveze se je poročil, mislim, da pričakujeta prvega otroka.
Jaz zdaj imam svojo ljubezen , srečna sem, spoštujeva se in se zabavava, tudi moja samopodoba se je z njegovim odhodom zelo izboljšala , jaz sem srečnejša in vem, da sem imela srečo, da se je tako končalo. S tega vidika mi je prav. Ampak še vedno ga ne morem pozabiti – v meni je še nekaj vprašanj, na katera bi želela odgovor – pa ne nujno od njega. Tko -. rada bi šla nazaj v čas in bila muha na steni, da bi enkrat za zmeraj vidla, v kateri igri sem bla : v slepih miših, zemljo krast, skrivalnicah, twisterju, vsem pomalem???? to me žre. kako butasto.
Prav jezna sem nase, ker ne morem pozabit. Pa ga nimam rada, niti ne morem rečt, da ga zlo sovražim- ga pa preziram. In celo malo imam maščevalnih želja …
Psihologa mislim da ne rabim, se bom že sama skopala ven, problem je le ker se ne morem prisiliti, da bi pozabila tele rane… očitno se niso zacelile, kako naj pospešim zdravljenje?
eh, če je komu kaj jasno – bom vesela nasveta.
čauči.

Lahko bi se s tabo vsaj pogovoril, ti pojasnil stvari.

Sicer pa, čas zaceli rane, že samo dejstvo da se ti je dvignila samozavest ob odhodu, pove vse.

Veš, vse življenje je pred tabo, začni ga živeti. Preteklost JE BILA, on JE BIL, ni vreden ene tvoje solze, začni se cenit in UŽIVAT!

To je tvoja pravica.

Tudi sama sem šla skozi to godljo…včasih tudi jaz pomislim, da bi bilo prav,da bi mi razložil…a ni vredno…oba imava sedaj družini,,,on dva fantka, jaz dve punčki…ČAS POZDRAVI VSE RANE…hudo je bilo,ko me je takoj drugi dan v stanovanju nadomestila druga,ampak sem zdaj srečna,da je bilo tako in imam čudovitega fanta in dva majhna zaklada…
kakor pa vem,se pa vse vrača…in tudi njuna zveza že globoko škriplje…
MISLI USMERI V PRIHODNOST IN PREDVSEM BODI SREČNA.
LP

Jah, jasmin.Res imaš podobno zgodbo.

saj sem srečna, da je bilo tako in uživam v zdaj in delam načrte s svojim sedanjim partnerjem za naprej. Pravzaprav se je po njegovem odhodu – kako leto potem – začelo zame res srečno obdobje (trkam na les).

Ampak vseeno bi – ah saj razumeš – samo rada enkrat vedela resnico. Ne mojo resnico, ne njegovo resnico, za objektivno resnico bi rada vedela.

Pravzaprav če dobro pomislim, me pravzaprav zanima, KDO je on v resnici, KDO je bil on ko je bil z menoj. Ker sem mu zaupala in verjela, pa je bila očitno to le igra…

Ja, včasih pomiri misel, da za vsako rit palca raste, ampak saj niti nočem, da se njenu vrne z enakim- samo rada bi poznala zgodbo…v celoti.. zdaj poznam samo fragmente. Ne vem, zakaj me to tako žre, ker vem, da je neproduktivno, brez veze, brez smisla, ampak en hudič me žene, da bi morala poznati resnico… al sem smotana!

Če imaš moč, ga pokliči, se dogovorita za pogovor in se pogovorita. Vendar dvomim,da bo imel on moč oz. da bo govoril resnico…

Heh, Jasmin.

Med poštenimi ljudmi to ni problem,
med ljudmi, ki so zaključili relativno kulturno in brez posebej slabe vesti tudi. Midva nisva.
On mi je grozil z udarci, se potuhnil, ko sem ga res potrebovala,
o meni govoril same grde stvari. Takšne, da so se na koncu celo njegovi prijatelji postavili na mojo stran.
potem se je javil, čez nekaj mesecev, ko sem o njem vedela že marsikaj, ves prijazen in zaskrbljen za moje počutje (najverjetneje je le preverjal, ali sem ga res potrebovala in ali res “problem” ne obstaja več). Takrat sem mu povedala, kaj vem, kaj si mislim in kako čutim. Bil je presenečen. Pričakoval je, da bom srečna, ker se je spomnil name. Obljubil mi je, da mi bo svojo plat zgodbe razložil -po mailu- ko bo imel čas. Pa ga ni imel nikoli. Mislim celo, da sem takrat sama rekla, da me v zvezi z njim ne zanima prav nič več. Kar je sicer res. Zanima me pa, zakaj jaz?

No, to pa je res eno neinteligentno bitje. Zakaj želiš z njim razčiščevati? Grozil ti je, te zapustil v težavah, govoril o tebi grde stvari… Ranil te je tako zelo in globoko, da ne boš nikoli pozabila. Ko pa se bo, bo vseeno ostala brazgotina. Za vedno. Razčiščevanje te ne bo pozdravilo. Vzami kot darilo, da te je vrgel iz hiše, sicer bi ti kdaj kasneje naredil še kaj hujšega in nikoli ne bi imela priložnosti spoznati fanta, s katerim si sedaj. Vedno, ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga. On ti je pač prva zaloputnil pred nosom, a odprla so se ti druga.

Z njim bo obračunala usoda. Sigurna bodi. Morda ne letos ali drugo leto, toda zagotovo.

Po tvojem pisanju sodeč, ga le nisi čisto prebolela oz. ti ne da spati tisti mali črviček jeze, ker je na tko grd in nesramen način prekinil vajino vezo, sedaj pa si je ustvaril družino z žensko, ki mu pač bolj ustreza, oz. jo ima rajši. Verjetno bi mu privoščila vse kaj drugega, kakor srečno življenje, ne glede na to, da je tudi tebi lepše brez njega. Ljudje smo pač taki, pa se lahko še ne vem kako sprenevedamo, da želimo vsakemu le najboljše, posebeje ko je prisotna jeza in maščevanje.

Velikokrat marsikatera rajši trpi v ponižajočih odnosih, ki temeljijo zgolj na prepirih in grdih besedah, kot da bi vsemu naredila konec, ker se boji, da bi mogoče partner le našel takšno, s katero bi se razumel.

no ja,
mogoče imaš delno prav, povsem pa le ne.
hvalabogu, da se z njo razume. nič mu je nisem fauš. in ne njej njega in ne njima njune ljubezni. Hvalabogu vsaka noga najde svoj štumf, takega, ki ji pristaja. v tem je ves smisel skupne hoje.

Torej: ne boli me, ker je z njo. Čeprav me je bolelo – hudo, kar nekaj časa, ko še nisem znala pogledati od daleč, in tudi želela sem ga nazaj. Priznam. Po tistem, ko me je samo pustil v dreku, pa nič več.

Tudi sem ga želela nekaj časa srečati da bi mu pljunila v obraz, pa me je tudi to minilo.
Ta bolečina je minila.

Danes me boli le še to, ker ne morem na noben razumski način preprečiti, da se ne bi vsak teden vsaj enkrat spomnila na to, da tega, kar sem dobila od njega, ne morem pozabiti.

Ah kaj jamram. dost je blo, sej sem že stokrat povedala kaj me daje in sem dobila nekaj lepih nasvetov- enakih: počakaj in bo minilo.

Jah, samo mislila sem, da mogoče obstaja še kak drug recept, ker tale očitno po več kot dveh letih še ni začel delovati…
😉
res sem trapa.

Zamere, jeze in vse te nabite negativne energije te s časom naredijo bolanega. oprosti mu, najdi odgovor, zakaj je bil tak. S seboj bodi skrajno altrusitična. Odgovorov na nekatera vprašanja nam ni treba vedet. ker resnice ni, je le naša percepcija.

Hej, deklicaena, po vsem prebranem, menim, da si predvsem jezna sama nase, ker si pač en del svojega življenja in del svojega srca vrgla poscanemu psu, ki očitno ni bil vreden niti palice. Jezna si, ker se je to tebi zgodilo, ker si bila v bistvu prevarana, ker si slepo verjela in zaupala, a vse to je bilo na najgrdši način poteptano. In kar je najhuje, imela si ga rada, zato nisi mogla pravočasno videti, kdo v resnici je ta človek.
Sedaj pa samo en nasvet: imaš fanta, ki ga ljubiš? Si srečna? Čutiš, da te ljubi, ti to nedvomno daje vedeti? Če je odgovor DA, potem naredi vse, kar lahko, da vse te neumnosti pustiš za seboj – in bivšega, in željo po maščevanju in iskanje nekakšne resnice ali zadoščenja. Vse to namreč vzame preveč energije, ki ti bo, ko jo usmeriš v ljubezen in nov odnos, prinesla veliko sreče.
Srečno in brez zamere.
Sreč

Čas, samo čas…, mine.
Na boljšem si, ker si nimaš česa očitati.
Škoda energije, da bi jo zapravljala z razmišljanjem o nekem gnilem tipu, ki je vreden samo prezira. Se mi zdi, da tak človek niti zares srečen ne more biti (ker nima ene etične drže, enega osebnega moralnega kodeksa..), lahko je samo zadovoljen, pa še ta zadovoljitev ne seže dalj kot do želodca (od spodaj gledano), če sem lahko mal žleht. ;)))
Drž se, pa vso srečo ti želim!
Lp

Če sem prav razumel, je bil samo on grd, ti pa lepa. Čeprav je krivdo zvalil nate….

In sedaj berem pismo dekleta, iz katerega še dve leti po razpadu zveze sije želja po maščevanju, kar nekaj bi še razčiščevala in se vmešavala v njegovo življenje, čeprav je že pred dvema letoma odšel od tebe k drugi.

Veš , morda pa je on že prej videl tvoj karakter v luči, kakršno prikazuješ sedajle in se odločil, da s tako žensko pa že ne misli nadaljevati svojega življenja. In si je izbral drugačno, ki bolj ustreza njegovim predstavam o prijetnem življenju.

Žel njegove strani ne moremo slišati, da bi potrdil ali ovrgel moje domneve. Slišali smo samo tvojo, ki pa med vrsticami jasno kaže, da nimaš nekaterih stvari urejenih, kot bi bilo prav.

Imaš svojega fanta? Rada se imata? Figo! Če bi ga imela res rada, bi bil tvoj bivši samo še lanski sneg. Pa ni.. ti bi kar še nekaj…. Veš, bolj se mi zdi da imaš tega tvojega sedaj samo zato, da ga kažeš svojemu bivšemu – kot – poglej, saj jaz sem si tudi našla par. In obenem mu zavidaš družino, ker se zavedaš, da bi bila na njenem mestu lahko ti. Tako pa drobencljaš okoli in čakaš na priložnost, da ga spet nekako zvlečeš nazaj. Ker bi mu rada nekaj povedala, ga nekaj vprašala, nekaj z njim razčistila… bla.. bla… bla……. blaaaa… Če bi imela svojega rada, potem enostavno ne bi čutila potrebe, da z bivšim karkoli razčiščuješ ali se mu celo maščuješ.

Vem da je moj odgovor drugačen od ostalih, ki so ti na mah verjeli, da si samo ti OK, tvoj bivši pa ne…. jaz pa na besede samo enega, če ne poznam resnične situacije, ne dam nič. Ker smo ljudje taki, da ne priznamo ali celo ne vidimo svojih napak. Zato se raje osredotočam na podtone, ki uidejo piscu… in tvoji podtoni so zaskrbljujoči. Punca, še se ne boš vzela v roke, boš življenje zapravila za brezplodno premetavanje negativnih energij………….

P.S. Moški imamo za zabave radi poskočne, agresivne, živahne punce………. oženimo jih pa nikoli. Premisli o tem in se skuliraj……………….. Sicer te bo tudi sedanji dal na čevelj… pa naslednji tudi, pa…..

V svojem življenju srečujemo različne ljudi. Z nekaterimi se ujamemo takoj, drugih ne moremo vedno razumeti. Pa naj jih še tako poskušamo. Resnice so gledane skozi moje ali tvoje oči. Objektivne? Mislim, da jih pri čustvih ni, saj so ta še kako subjektivna.

Njemu očitno ustreza, da vidi, kako se še po tolikem času odzivaš na kanček prijaznosti. Omenjaš, da si mu že povedala, kaj si misliš in čutiš. Če ti svoje zgodbe ni razložil po mail-u, najbrž ni bilo zaradi pomanjkanja časa. Zanj so stvari že končane in se mu zdi brezpredmetno brskati po njih. Saj si mu tudi sama rekla, da te v zvezi z njim ne zanima nič več.

Zakaj ti? Ker si potrebovala takšno izkušnjo, da se iz nje nekaj naučiš. Predvsem to, da s takšnim človekom ne bi želela in mogla živeti. Grožnje z udarci, grde besede res niso temelj za skupno prihodnost in srečo. Ne premlevaj več preteklosti – raje se zazri v njega, ki ga imaš danes ob sebi. In vedno znova si povej, kaj je tisto, zaradi česar ga imaš rada.

Okej, Roman.
Ne bom izpodbijala tvojih trditev- čeprav si se potrudil, da mene pokažeš v grdi luči.
Aneda.
Saj sem napisala, da me ne zanima moja resnica, ne njegova resnica ampak objektivna resnica.

Če pač meniš, da je z menoj nekaj hudo narobe, tudi prav. Z vsakim od nas je nekaj narobe. Verjetno tudi s teboj.
Pa ni point v tem in ni point v maščevanju. Ni point v njegovi sreči in ne v moji.
Verjemi mi, da sem globoko kopala po svojih dejanjih in se spraševala, kaj sem naredila narobe in kaj bi lahko naredila bolje in bolj prav.
Kar nekaj takega sem našla. In se iz te zgodbe nekaj naučila.
Zato zdaj v partnerskem odnosu cenim druge stvari. Kar je lepa izkušnja iz vsega slabega pobrana.

Ne vem, zakaj si moral izliti toliko gneva name. Če si mi s tem želel pokazati tudi njegovo plat – potem OK, a kot rečeno, sem jo že prežvečila.Kolikor sem jo lahko, ker mi je ni zaupal.
Mojega trenutnega partnerja imam zelo rada in ga tudi zelo spoštujem – nimam ga zato, da bi svetu in predvsem bivšemu kazala, da lahko imam partnerja. Z njim sem zato, ker nama je skupaj lepo in ker hodiva skupaj v isto smer.
Verjetno težko razumeš, da lahko nekatera dejanja pustijo globoke rane in da si želiš zgodbo končati na primeren način.
Ne bom razlagala podrobnosti – a niso bile lepe, ne z moje, ne z njegove strani.
Ampak tako je pač, kadar ljudje zaljubljenost zamenjajo z ljubeznijo in od prve do sovraštva je le majhen korak.
Kadar nekoga ljubiš, zares ljubiš, je tudi konec temu primeren. Spoštljivejši.
Za konec le še to: nisem agresivno, poskočno in živahno dekle. Ne zgolj. Sem tudi občutljiva, nežna in znam biti preudarna. Seveda boš zdaj verjetno rekel, da se kujem v zvezde. Pa ti želim povedati le, da nisem ne bela ne črna, da so v meni vsi odtenki sive.
Moj fant to vidi. Če mene nekaj iz moje preteklosti boli, to še ne pomeni, da ne znam živeti v sedanjosti. Bolečine so različne, ta je bila in je še velika. Zaradi podrobnosti, ki jih ne bom povedala.
IN PRAV TEGA SE ŽELIM IZNEBITI, PREBOLETI, POZABITI – DA ME TRENUTNI FANT NE BO NAČEVLJAL, KOT PRAVIŠ.
lep dan ti želim.

Da takoj razčistiva – nič se nisem trudil kogarkoli pokazati v grdi luči. Še ne veš česa sem zmožen, če se potrudim :))) Pač pa sem pokazal še eno plat medalje, od katere večina ljudi striktno obrača glavo, ampak ta kljub temu obstaja prav tam, kjer je vedno bila.

Kot predstavnik moškega spola in kot ne ravno čisto čisto butastega dela populacije sem ti samo povedal, kako jaz gledam na tvoje sedanje obnašanje – in ti dal vedeti da bi te kot tak, v primeru da bi bila ti moje sedanje dekle, po hitrem postopku odpikal. Ker pa nisem nekaj posebnega, ampak čisto povprečen moški je pričakovati, da bi (je) tudi večina drugih moških ravnala enako. Če živim(o) v trdni zvezi z nekom, potem v njej ni prostora za tretjega. Ne fizičnega prostora, ne mentalnega.

In ker si v uvodnem postu napisala: “….meni pa morda date kak pameten nasvet, pravzaprav vaš pogled na nastalo situacijo…” , sem naredil natanko to, kar si želela. Če se ti ne moreš sprijazniti z mojim pogledom (za katerega sem bil posredno zaprošen), pa to ni več moj problem, ampak samo še eden več od tvojih, katere moraš nujno rešiti, če resnično želiš v bodočnosti trdne partnerske odnose.

Ne razčiščuj torej z bivšim ali z mano… razčisti s sabo. Tam je edino pravo mesto, ki lahko prinese izboljšanje situacije.

In še enkrat povem, da uspešna razmerja popolnoma izbrišejo sence preteklosti. Če v tvoji glavi še po dveh letih namesto sedanjega, vijuga tvoje sive celice prejšnji, to samo pomeni, da ti prejšnje zveze nisi nikoli zares končala, oziroma da ti nova predstavlja samo nadomestno mašilo. Da je nova torej neuspešna. To je dejstvo, pa če ga uradno priznaš, ali pa če ga ne. In vem, da ga ne boš…………..

daj, daj Roman.
malce manj gneva bi se prileglo.
če ženske deliš na poskočne in take za oženit si za moje pojme dovolj povedal o tem, kako si se poglobil v svojem razmišljanju in če si res povprečen moški, bi se imele ženske tega povprečja kar bati.
brezpredmetno in brezplodno je tole najino čvekanje, manjka ti kar nekaj podatkov.
res je, da uspešno razmerje izbriše preteklega, zato tudi jaz nimam v spominu objemov, sprehodov, ljubezni med mano in njim, imam pa v spominu dan, ko sem se sama s soočila z veliko in bolečo odločitvijo, ker se je on odločil, da se ga to ne tiče. samo en podatek, ki ga spet ne boš razumel.
res sem prosila za mnenje in nisem pričakovala samo božanja, niti ni bil to moj namen, imaš pa lepo lastnost da si me z absolutno nič podatki spredalčkal.
Pa te vprašam, kaj storiš ti, povprečen dedec, ko se iznebiš nosečega dekleta, potem ko vidiš zloglasno palčko z modro črtico preveč… Naj ugibam. zagroziš z udarcem, zamenjaš ključavnico, vseliš novo, prijetnejše, primernejše dekle, ki je verjetno ne poznaš od včeraj… In čez nekaj mesecev preveriš, če je odpravljeno … ali pa boš morebiti moral kaj plačevati…
No – zdaj sem agresivna. Tole so seveda le fragmenti zgodbe, seveda tiste, ki sem si jo naslikala sama, hudič babji, medtem ko je bil seveda on ubogi povprečen dedec, ki je potreboval mirno dekle za oženit.
Samo v razmislek, da boš vedel, kako hitro sodiš o bolečini in spominih neke ženske, ki je ne poznaš, pa vendar meniš, da je iz njenega podtona razbrati, da je premaknjena.
Ja, sem premaknjena- ko greš skozi nekaj takega, tega pač ne pozabiš.
Seveda boš ti imel drugačen pogled na vse skupaj in se ga že veselim.

Takole praviš: ” …imaš pa lepo lastnost da si me z absolutno nič podatki spredalčkal…”

Sedaj ti bom napisal tisti NIČ PODATKOV, katere si TI napisala, preden sem se sploh oglasil:

– Ampak še vedno ga ne morem pozabiti
– rada bi šla nazaj v čas in bila muha na steni
– Prav jezna sem nase, ker ne morem pozabit
– In celo malo imam maščevalnih želja
– se ne morem prisiliti, da bi pozabila tele rane… očitno se niso zacelile,
– me pravzaprav zanima, KDO je on v resnici, KDO je bil on ko je bil z menoj
– en hudič me žene, da bi morala poznati resnico
– Danes me boli le še to, ker ne morem na noben razumski način preprečiti, da se ne bi vsak teden vsaj enkrat spomnila na to, da tega, kar sem dobila od njega, ne morem pozabiti

Vidiš, tale NIČ, ki ga napiše nekdo z “uspešnim” razmerjem dve leti po prekinitvi neuspešnega, meni pove veliko. Toliko, da se mirne duše še enkrat podpišem pod svoje mnenje.

In za božjo voljo – to je samo MOJE MNENJE, za katerega si prosila. Sedaj pa nehaj cviliti in se pričkati z mano, če ti ni všeč. S tem samo utrjuješ moj prav. Kaj res ne moreš nikoli pristati na dejstvo, da imajo ljudje lahko drugačne poglede od tvojih?

Roman, si pa res hudoben.

Nasploh bi včasih na tem forumu pričakovala malo več razumevanja za težave drugih.
Zakaj nekateri ne razumete, da se ljudje včasih javimo, da si pomirimo srce. Pa saj take se da občutit. Taki ne razlagajo vicov, ampak potrebujejo besedo. Pa ne obtožbe.
Nekateri so pa tu gori, ker nimajo kaj drugega za delat, pa se potem izživljajo. Pa dobro, tudi taki so, ampak potem se prosim vsi taki ne udeležujte resnih tem.

Roman, bom nehala cviliti. (kako izborno se izražaš, skorajda bi lahko rekla nespoštljivo)

Vidim pa, da mojega posta nisi prebral do konca ali pa se ti ne zdi vredno odgovoriti na vprašanje, ki sem ti ga zastavila. Tam notri je podatek, s katerim bi lahko malce pooperiral.

Sprejmem, da je tvoje mnenje drugačno od mojega, lepo da stojiš za njim. Nekako nisem pričakovala, da boš priznal, da si morda sklepal prehitro.
Imaš pa srečo, da je lahko tvoje mnenje in delovanje takšno, ker si moški in se ti to, kar se je zgodilo meni, ne bo moglo nikoli zgoditi.

In dovoli mi, da še jaz izrazim mnenje na splošno, o zvezah: upam, da ti mirno spiš in da je tvoj odnos srečen in uravnotežen – čeprav po agresivnem in “samomojpravovskem” načinu komuniciranja globoko dvomim, da si v srečni, enakopravni partnerski zvezi. Lahko da si srečen ti, a morda si edini.

lep dan ti želim!