Pozdrav
Star sem 17 let.Jaz sem že od nekdaj zelo tih in miren ne pogovarjam se veliko in sm zelo zadržan. Ko sem bil majhen sem imel govorne napake z čžš in malo sem jecljal. No sedaj mi to dela težave ker kadar sem živčen začnem zajecljam. No to ni glavna težava imam zelo nizko samopodobo in ne družim se veliko.Zadnje čase samo sedim pred računalnikom in televizijo. Učasih sem se zelo aktivno ukvarjal z športi zdaj pa nič. Sem tudi na trenutke ” neroden” kar me spravlja v smešne situacije. Pravih prijateljev nikoli nisem imel in še te k sm imel so me v otroštvu velikokrat zbadali in tudi zdaj sem velikokrat tarča posmeha. Celo v šoli se ne izognem temu, zbadajo me celo nekatere punce. Z strani sošolcev pa skos slišim da opravljajo itd. Punce nimam sicer se kar nekaj punc zanima zame samo jaz sem preveč nesamozavesten in sramežljiv. Govorijo mi da sm čuden itd. no ja saj tudi sem. Še med poukom če me na stranišče se ne upam profesorici to povedat. Vem to je ful smešno sam kaj čm. Zadje čase sem zelo slabe volje in kažem znake depresije. V šoli sem popustil in bojim se za mojo prihodnost. Zelo veliko časa premišlujem kaj bo z mano itd. Zelo veliko časa filozofiram npr. o življenju, obstoju boga, začetku vesolja, itd.Jaz sem sicer prijazen nobenmu nočem nič slabega, pomagam drugim itd. Problem je v moji glavi. Zelo se razlikujem od sovrstnikov in to me slabi. Se opravičujem ker pišem tako razčlenjeno, pač imam veliko za povedati in to kar sem napisal je le majhen del.[/i] Kakšen odgovor bi bil zelo dobrodošel če pa je kdo tu ki ima podobne težave pogovarjat pa naj mi pusti mail al pa kaj takega. LP

Dragi “Shy”!

Dobrodošel na tem Forumu! Najprej to, potem pa ti kar takoj povem, kot jaz vidim stvar od zunaj, da je za večino tvojih zadev “kriva”starost. Ja, le-ta prinese s seboj točno takšne fizične in psihične občutke, kot si jih opisal. Prav neverjetno je, kako nas je večina čutila popolnoma enako ali pa vsaj podobno, ko smo bili stari 17 let. Spomnim se, da sem brala samo Kafko ali še kaj težjega, vse mi je bilo čudno v meni in okoli mene-potem pa je lep dan vse to samo od sebe prešlo in se ni nikdar več vrnilo.

Da pa ne bi zabredel pregloboko, bi bilo vseeno pametno, da bi se malo preveril, najprej pri svojem splošnem zdravniku, na primer, potem pa ti bo že on znal svetovati za naprej. Lahko si tudi kaj na to temo v strokovni literaturi prebereš ali pa počakaš, da se ti bo na Forumu oglasil kdo tvojih let in ti povedal, kako brodi po teh močvarah.

Gotovo vse to ni prav nič prijetno, je pa življenje tako, da smo 1x gor in drugič dol, tako da je za te slednje trenutke dobro razviti notranjo moč, ki ti daje upanje, da bo trenutni “down” prešel in bo potem spet prišel “up”.

Zelo pomembno v življenju je, kako mislimo. Misli so najbolj pomembne. Le-te potem vodijo k besedam in besede k dejanjem. Baje, da so pozitivne misli veliko močnejše od negativnih, zato moraš “ornk” slabo misliti, da se ti kaj slabega zgodi.

Morda bi ti bilo všeč prebrati SKIRVNOST?! Tam notri se da izvedeti marsikaj zanimivega…

Srečno!

Maja