Pozdravljeni,

s fantom sva skupaj zdaj malo več kot pol leta (oba sva v poznih dvajsetih letih) in zdi se, da se v splošnem razumeva, imava podobne poglede na življenje in zvezo, rada počneva podobne stvari, se imava rada. Problem, ki se pojavlja, je fantova izredno nizka samopodoba. Nikakor se ne more/noče sprejeti takšen, kot je. Misli, da je grd, neprivlačen, nesposoben, skratka, vse negativno. In to zelo vpliva na najin odnos. Veliko se prepirava, saj dvomi v vsako mojo besedo. Ima slabe izkušnje z ljudmi in ljudem zelo težko zaupa. Njegova nizka samopodoba ima korenine v otroštvu. Zelo rada bi mu pomagala, vendar se zdi, da se mu na tem nivoju nikakor ne morem približati. Ne znam. Sploh ne vem, kako naj odreagiram, ko ima kakšen svoj ‘izpad’, izliv negativnih občutij. Zelo mi je hudo, ko ga vidim takega in sploh si ne znam predstavljati, kaj vse ima takrat v glavi … Iz tega začaranega kroga negativizma bi se rad izkopal tudi on sam, saj je od tega že zelo izčrpan …

Kakšna bi bila primerna morebitna terapija?

Za odgovor se vam že vnaprej lepo zahvaljujem in vam želim prijeten dan.

Pozdravljeni,

slišim, da bi želeli fantu pomagati, vendar ne veste kako, saj dvomi v vaše besede in ima izlive negativnih občutij. Njegova življenjska zgodba vpliva tudi na vaju. Morda so to njegove stare zgodbe, ki se kažejo z vami in tudi drugimi ljudmi.

Z vašo željo po pomoči mu skušate pomagati, vendar ne uspete najbolje. Hudo vam je ob tem in želite si, da bi se počutil bolje. Žal ljudi ne moremo (in tudi nimamo pravice) spreminjati, saj lahko prava sprememba pride samo iz njih samih. Tudi želja po psihoterapiji – je to vaša želja ali partnerjeva?

Med ljudmi in predvsem v partnerstvu, kjer je povezava med dvema najbolj intenzivna, se pokažejo vzorci, ki jih prinesemo s seboj. Vsak od partnerjev igra svoj del vloge in na ta način “vrtita” kolo partnerstva po ustaljenih vzorcih. Lahko bi dal za primer kolo – ena noga pritisne pedalo in potem pride na vrsto druga noga. Če druga noga ne naredi svoje naloge, se “vrtenje” preneha. Morda se v vajinem partnerskem odnosu dogaja kaj podobnega? Da se vi odzovete na njegov vrtljaj in se zgodba ponavlja? Bi se lahko odzvali kako drugače?

Glede odločitve o psihoterapiji: zelo pomembno je, da se vaš partner sam odloči za to pot in ima tudi motivacijo za spremembo, saj gre pri psihoterapiji za trdo delo. Pri izbiri terapije je bolj pomembno, da gre v takšno, kjer bo imel priložnost predelati svoje stare zgodbe in ne poslušati nasvete.

Upam, da sem vam odgovoril na vprašanje?

Če imate še kakšno vprašanje ali komentar, ste dobrodošli, da ga zapišete.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

ja, stare zgodbe zelo vplivajo na njegovo dojemanje samega sebe in tudi na odnose z drugimi ljudmi. Nerazčiščene bolečine.

Seveda mu želim pomagati in niti približno ga ne želim spreminjati, saj ga sprejemam, takšnega kot je, zaradi vseh preteklih izkušenj je danes, takšen kot je. On se zaveda teh svojih ‘težav’, zato je tudi sam izrazil željo po strokovni pomoči. Vendar ga je strah, rabi čas, da predela zadeve in se sprijazni s tem, da potrebuje pomoč, saj je zanj to zanamenje šibkosti. Da je nesposoben rešiti svoje probleme.

Tudi v tej smeri sem začela razmišljati, sploh, ko sem malo prebirala tale forum … Mogoče se na njegove izpovedi ne odzovem na pravi način. Problem je v tem, da ima on za sabo zelo težko zgodbo. Doživel je stvari, ki si jih niti predstavljati ne morem in zato niti ne vem, kako naj odreagiram, kaj naj ga vprašam, kako naj ga potolažim … Vedno se bojim, da bom rekla/naredila napačno stvar in da se bo potem počutil še slabše.

Ja, ima motivacijo, vendar nima poguma. Še. Kako pa mislite, da bi mu jaz lahko pomagala pri predelovanju starih zgodb? Ne mislim kot terapevtka, ampak kot partnerka.

Lp

Pozdravljeni,

Ne veste kako odreagirati, kako ga vprašati, kako potolažiti. Bojite se, da boste naredili/rekli napačno stvar. Slišim, da ste zelo pazljivi. Kar mi pride na misel je to, da ste mu na voljo, ko vas rabi – za pogovor, oporo. V smislu, da ne silite vanj in pustite, da pride on k vam, ko je za to pripravljen. Ker če želite njemu pomagati, je to vaša želja in ne njegova. Kot ste tudi že sami nakazali, ne moremo biti terapevti svojim partnerjem, to žal ne gre.

Lep pozdrav,

Pozdrav. Nisem noben psihiater, pa tudi star sem le nekaj prek 20. Kljub temu da sem še “mlad”, imam morda kakšen uporaben nasvet.

Obsebno sem imel čas, ko sem imel nizko samopodobo- malo zaradi sošolcev, malo zaradi osebne depresije in pesimizma. Na srečo sem imel nekaj izjemnih oseb okoli sebe, da se nisem pokopal.
V tistem času sem se zavedal svojih težav in jih želel odpraviti, pa vendar če sem iskal pomoč pri drugih, recimo optimistih, sem s svojimi prepričanji, ki sem jih želel spremeniti, spremenil ne sebe, ampak druge. Optimiste sem spravil v stanje pesimizma!
Kako sem se rešil iz tega? Hja, svet je črn, ampak tu pa tam je tudi kakšna bela stvar. In vem da je že zlajlano, ampak dokler je ena svetla stvar, obstaja upanje. In za to se je vredno boriti. Kaj sem dosegel? Sedaj sem optimist, ki ima sicer namerno kakšne pesimistične izjave pa vendar- s pesimizmom me ni mogoče poraziti!

Če vaš fant misli, da je grd- recite mu, da je lep. Če mu nekaj na sebi ni všeč- to ga dela unikatnega. Če se ne sprijazni s tem- kako izgleda popoln izgled? kako bi se počutil, če bi bil lep?- v sebi se naj počuti lepega. In pa kar je najpomembneje- ni pomembno kakšen si zunaj, ampak kakšen si znotraj. Dokazano je, da so imajo “lepi” težave, da mislijo, da niso pametni- in obratno. To je človeške narave.
Pomen lepote se spreminja. In pa lepota nikoli ni večna- za slednje priporočam branje knjige Dorian Gray.

Za nizko samopodobo in zaupanje vase- če se ni zmožen pripraviti, da ima dobro mnenje o sebi, si naj predstavlja, da je IGRALEC človeka, kakršen bi želel biti. Moje mnenje je, da mora biti sprememba pri njemu samemu, vsekakor pa vi predstavljate oporno osebo, ki mu lahko pomaga. Če naletite na težavo, ki je nista zmožna skupaj preskočiti, pa morda poiščite zunanjo pomoč strokovnjakov.

Med drugim bi poudaril tudi, da se določi težavo. Omenjena sta bili nizka samopodoba in negativizem, po mojem mnenju pa je precej pomembno, da se ju razlikuje. Nizka samopodoba je nizko spoštovanje samega sebe, negativizem oz. pesimizem pa osredotočanje na slabe stvari.

Ne maram ovinkarjenja, pa tudi ne želim v prazno razgrabljati, zato sem kar povedal par idej in upam da morda pomagajo! Želim pa vama še mnogo let.