Nisem žalostna
bi odgovorila na spodnjo temo, pa mi nastavitev na MON-u ne dovoli. Tudi jaz sem ostala sama, nimam nikogar od svojih imam pa srečo, da v samoti nisem osamljena.Imam dobre znance, za kakšno kavico spit. rada berem dobre knjige, pa ne učbenike za življenje, če se nisem v petdesetih letih naučila živet, mi res ni pomoči, Trenutno se zabavam s petdesetimi odtenki sive barve, Hodim v službo-rada,plača slaba,ampak za frizerja imam, pa za kakšno šminko. Rada kaj dobrega pojem in tudi skuham.Če mi pa kaj časa ostane grem še na sprehod. Ja pa dve mački mi delata družbo in skrbita, da mi ne ostaja časa, ker je treba pospraviti za njima.Tako, da bi rabila še kakšno uro dneva, da bi se lahko še zabavala, pa malo tv gledala. Praznikov se niti pretirano ne veselim, niti mi ne gredo na živce. Sama sebi rečem, da je to dan kot drugi in ga preživim tako kot mi tisti trenutek odgovarja.
Nisem nič posebnega hotela povedati, ampak tistim, ki depresirate lahko povem, da je kozarec lahko tudi napol polen, ne samo prazen.
