po dobrih 30 letih zakona, nekaj skokih čez plot(iz strani moža)mi je mož povedal, da ima mlajšo prijateljico, katero obožuje in ravno tako njeno majhno hčerko, ter, da nič resnega…. V minuti sva zaključila zakon, pogovor, skupno življenje, odšla sem za vedno…od takrat je minilo slabo leto in v tem času nisva imela stikov.

sem pa spoznala moškega, ki je poročen in ima majhnega otroka. Z ženo živita kot sostanovalca, ločeni spalnici vendar pod isto streho. Videvava se nekaj mesecev in priznati moram, da ga imam noro rada. Vanj nisem zaljubljena, ob njemu se počutim ženska, ljubljena, zaželena.

Tudi on mi priznava svoja čustva, o skupni prihodnosti pa ne govoriva. Čutim, da mi postaja iz dneva v dan pomembnejši in življenje z njim si predstavljam v prihodnosti.