nisem ali sem?
jaz se že 10 let drogiram, največ s travo in heroinom. vendar krize “nimam”. neko krizo ali nemir, verjetno podzavestno čutim, če nimam droge ali kakega pomirjevala. če pa jih imam doma, sem čisto umirjena, normalna. zakaj se mi to dogaja? droge pa bolj občasno uživam, zato nisem navlečena. razen psihološko, ker me preganja, če ni ničesar. kajti, ko vem, da imam, sem umirjena, če bi me slučajno ulovila kaka kriza, imam pač pri roki, kar potrebujem. a ko ni ničesar, me je strah in sem avtomatično v krizi.
kaj napraviti, ali ima še kdo take izkušnje?
hvala.
Seveda si navlečena. In to prav po tipično narkomansko razmišljaš. V eni sapi praviš, da nimaš kriz, v drugem pa da imaš za vsak slučaj vedno pripravljeno “kar potrebuješ” (zakaj nisi enostavno rekla- drogo), če te bo ujela kriza. Po desetih letih imaš za sabo že dobolj staža, da se boš izredno težko izvlekla, sama skoraj nemogoče. Prosi za pomoč kakega strokovnjaka, ali pa se zaupaj komu, ki ga imaš rada, ali ima tebe rad, Če sploh še imaš koga. Pa naj to ne bo kak džankijevski prijatelj.
Prosim, priznaj si, da si zasvojena in naredi vsaj korak proti tem, da se rešiš.
Lep pozdrav!
Zasvojenost ni subjektivna ocena oziroma subjektivno videnje vsakega posameznika. Pri zasvojenosti gre za splet različnih okoliščin celostnega pomena. Vaše osebno mnenje, da je nekdo zasvojen, če ima telesno krizo ne obvelja. Telesna kriza je samo posledica rednega uživanja substanc, ki imajo za posledico bolezenske spremembe na telesu.
Kaj pa psihična kriza? Ali ni naša psiha sestavni del življenja. Glede na sestavek, ki ste ga napisali lahko sklepam, da pri vas gre za zasvojenost. O zasvojenosti namreč govorimo takrat, kadar nam neka substanca povzroča negativne razsežnosti. In v vašem primeru so negativne razsežnosti na duhovnem, bivanjskem ter psihičnem področju prisotne.
Svetujem vam, da si priznate. Priznanje je odskočna deska za to, če želite spremeniti svoj način življenja. Glede na to, da ste se obrnili po pomoč na forum predvidevam, da je v vas neka želja.
Svetujem vam, da si poiščete primerno pomoč pri kakšnem terapevtu. Spoznanje, da je človek svoboden je neprecenljivo. Razmislite!