Smo stiriclanska druzina, jaz in moz nekaj cez 30, tamala dva 5 in 3. Imamo kar nekaj prijateljev, ki imajo tudi otroke priblizno enake starosti. Ampak ko se zmenimo za druzenje to nikoli ni v njihovih stanovanjih. Pa ne zdaj samo zaradi covida, tudi prej. Mi imamo hiso, z igrali zunaj za bajto. Se dobimo npr pri nas, mamo rostiljado, tamalim napihnemo bazen, se igrajo, se mamo super fajn. Naslednjic, povabijo kolegi…ampak glej ga zlomka. Ne pri njih doma, se rajs dobimo v bliznjem parku na igralih. Pri drugih smo bili samo na “vselitveni  zurki”. Pri tretjih smo bili enkrat tudi tako na druzenju, pa je potem gostiteljica jamrala koliko je potem bilo za pospravit, pa koliko posode je imela…da nam je dala vedet, da to se pa njej ne da. In ko je spet prisla zelja po druzenju, se kr vsi obesijo na nas. Ja, pac je delo. Vedno pripravimo kaj za pojest, narezek, kaj sladkega, nabavit pijaco…in vedno se mamo super fajn, vsi pohvalijo, na vratih se derejo da moramo cimprej ponovit. Ampak ja, spet pri nas.

No, pa je prisla korona in sva z mozem izkoristla, da se lahko izogneva. Ker se nama pa zdi blesavo, pocutiva se res izkorisceno. A so leni, pa se jim ne da niti stanovanja pospravit pred obiski pa je to lazje pol k drugim it? Jim je skoda dnarja dat za malo pijace in kake bobi palcke za tamale? Ne vem, res mi ni jasno. Vem samo, da se z temi ljudmi ne mislim vec druzit. A ima kdo podobne izkusnje?

Pa jih š ti ob naslednjem druženju povabi v park na igrala.