Tako težko je verjeti, da so odšli prav vsi. Najprej mamin edini brat, potem moja mami, nato še babica in pred dnevi še dedek. Nikoli ni prav prebolel, da je na stara leta ostal sam… brez otrok in brez žene in to svojo bolečino je reševal na svojstven način. Tako, da je odrinil še nas, vnukinje, ki smo mu ostale.

Zdaj ni nikogar več. V hiši živijo tuji ljudje, ki so podrli češnjo po kateri smo plezale tri punčke in jezile babico in odstranili so vrt na katerem so bile tiste sladke rdeče jagode, ki sta jih zjutraj prinesla v veliki beli skledi.

Nikogar iz tistega dela družine ni več… za vedno. Ločeni v treh grobovih, vsak v svojem mestu, sami in morda končno spet skupaj…

Moje sožalje. Prav čuden in še posebej boleč občutek mora biti, ko izgubiš mamo, hkrati pa še vse njene bližnje. Tudi sama kar opazujem, kako se vse spreminja, koliko jih več ni.

Alea, cisto te razumem. Stara nisem se niti 26, pa sem odsli ze stari starsi in starsi ; bratov in sester pa nikoli nisem imela. Ostala sem sama, brez kakrsnekoli druzine. Ampak nekega dne bomo skupaj.

Moje sozalje. Nisi sama.

Urska

Pozdrav.Moja izkušnja je tako huda,da sem živi mrtvec,da živim brez volje in smisla,včasih pa v meni ni bilo drugega kot le pozitivna energija.Stara bom 30 let,pri 13 letih sem izgubila mamo ki je imela raka na črevesju.ful boleče za pubertetnico.zelo dolgo sem potrebovala da sem se vsaj malce postavila na noge.nisem bila dolgo spet nabita z pozitivno energijo.bilo je silvestrovo prihod leta 2002,praznovala sem ga z bratom 5 let starejšim ter babico in dedkom.mi smo bili družina.vsi smo bili tako veseli.nakar pride 27.februar,noč na 28.februar,ob 4 me zbudi močno trkanje in jok,moj oče odprem in mi ni mogel niti povedat,prvo sem pomislila na stara starša da se je kateremu kaj zgodilo,končno pride do zraka in mi pove Dejana ni več umrl je,v pričakovanju svojega 30 roj.dneva,pomislila sem na nesrečo na cesti.oče mi je povedal da je naredil samomor v avtu.noben ni in ne more razumet kajti bil je priden in deloven,imel je dobro družbo,ni pil ni kadil,športen in miren tip.bil je pretepen,imel je podpludbe,polomljene rebre in krvav nos.s pomočjo kriminalistov in naših namigov smo storilca dobili.čeprav je zaprt mi ni čisto nič lažje.potem pa spet udarec leta 2003,1.oktobra mi umre dedek,nato pa 13.decembra še babica.še vedno sem na tleh in vem

Tudi moje iskreno sozalje…da izgubis starse mora prekleto boleti in ta obcutek me vedno veckrat presine, se posebno sedaj,ko je moja rana se dokaj sveza…pred parimi meseci mi je umrla babica,s katero sva bili zelo navezani…ni dneva,ko ne bi pogresal preteklosti z njo, ni dneva,ko se ne bi spominjal dogodkov iz preteklosti…dnevi pa minevajo, bolecina postaja znosnejsa, a tako v srcu kot v blizini je nastala in ostala praznina…