nikitta in ostali pridni
Živjo, danes sem vam v mislih že pisala. Zadnje čase se počutim prav čudno, danes sem imela namen v trgovini kupit eno škatlico. Ko bi imela eno od kriz bi ga sigurno prižgala, ker to ni več normalno. Želja je vse večja, čeprav je toliko časa minilo, bi ga z veseljem prižgala. Kot bi se v meni pogovarjali dve osebi, ena mi pravi:” ma, dej nehi no, enga prižgi saj te ne bo konec, pa od nečesa moraš umret, namesto ene škatle lahko pokadiš največ 5 – 10 cigaret na dan, bolj zmerno in bo vse o.k. živiš življenje”. Drugi glas:” škoda ponovno začet, ne popuščaj zdaj, en cigaret vodi k drugemu,…in si spet zasvojena, smrdiš, pomisli na otroke, čist zrak, pljučni rak,…itd. Obup! Aja, najboljša, ki mi roji po glavi je: napačno si pristopila k odvajanju, zato imaš krize, morala bi k zdravniku po tablete,…zdaj si ga prižgi, čez čas pa le k zdravniku po tablete in jovo na novo…dokazala si da zmoreš, torej, cigaretu se boš z lahkoto odpovedala, kar prižgi enga.
Ne bom šla v Mercatorja (do 20 ih je odprt).
Nikitta
Zelo preprosto je če hočeš kadit priži. Eden je dovolj. Eden je kajenje. Vendar ni omejevanja kajenja, po mojih izkušnjah po ponovi recidivi nažigaš cigarete kot nor. Ga ne poznam, ki bi stvar omejil.
Normalno je da imaš še vedno težke dneve, ampak verjemi z mesci jih bo vedno manj. Na začetku je uspeh ura brez cigarete, potem dan, potem teden, mesec in tu nastopi problem, naslednja stopnja je leto dni. Tako pač je. Ogromno je bivših kadilcev in vsi gremo skozi ista obdobja. Se splača. Kar poslušaj pameten del sebe.
Ja, eden je kajenje. Kolikor pač zdržiš brez tolikor več časa je kvaliteta življenja višja. Nikitta, upam, da se enkrat vrneš med ostale nekadil*…. torej, bivše kadilce.
Pri meni mineva že leto in pol, pa nekako opažam, da si bivši kadilec doživljenjsko. Kaj hudiča morajo sploh uvažat to packarijo iz tistih dežel četrtega sveta.