nič ni z mano
Živijo,
Nadjap super 65. Moje sanje. Včeraj sem bila kr pridna, tako s hrano, kot z rekreacijo. Sicer je bila rekreacija le sprehod in občasen tek z otroci, pa potem še ene 15 minut trampolina.
Ja, jedla bom vse. In se nekako držala tistega: jej kot kralj, kosi kot cesar (ali kdo že) in večerjaj kot berač. Pa vsaj malo bom omejila sladkarije.
Čeprav sem včeraj spekla kolač in ga zjiutraj pojedla kos za zajtrk. Nekaj moram obit.
Danes zjutraj sem imela 72,60.
Se slišimo.
Lep dan.
nadjap, hvala za spodbudne besede.
65 kg – moje sanje.
Včeraj sem bila kar pridna. Jedla brez hujših prekrškov, zvečer šla na kratek sprehod z otroci, vmes smo malo tekli, potem še ene 15 min trampolina.
Zvečer pa likanje od 21.00 – 23.15. Mater mi gre to na živce (srajce, srajce, srajce…)
s hrano ne bom preveč restriktivna. Jem vse, se pa skušam držati tistega načela: zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač. Upam, da se mi obrestuje.
No danes zjutraj sem imela 72,6.
Točno vem kako bo. Tja do ene 68 bo še kar šlo, potem dolgo nič. In če bom še potem pridna, bom nagrajena s kakšno kilo manj. In potem gre res počasi.
No, let see.
ja… točno tko je…
meni je šlo od 75 do 68 kar konstantno, čeprav zelooo počasi (november do april), pol se mi je pa mal ustavlo, čeprav sem jedla enako, telovadla pa še več…
ampak veš, sploh se nisem sekirala… v možgane sem si sprogramirala, kao da je vse ok in da grejo kile še kar dol… in motivacija je še kar rasla, telovadba mi je prišla v kri, želodec se mi je (očitno) tudi skrčil in nisem se obremenjevala s tehnico, saj sem bla itak zadovoljna s svojim novim načinom prehrane in gibanja. zato nisem obupala, saj nisem imela nad čem… ker sploh nisem imela občutka, da hujšam in sploh si ne predstavljam, da bi blo kot prej. le zakaj bi več jedla, če je pa to čisto dovolj?!?
no, in zdaj je prišla potrditev za mano… in upam, da še bo…
v bistvu pa itak ful uživam, ker vem, da delam dobro… velikokrat se pregrešim (skoraj vsak dan sladkarije), ampak kljub temu sem zelo napredovala. še enkrat bom ponovila: pomembne so le količine hrane (ne vrsta, ne ura) in pa gibanje… ter seveda VZTRAJNOST… In z nekim odpedovanjem je ta vprašljiva… ker ti lahko slej ko prej prekipi mučenje samega sebe.
v glavnem, ti se kar čim več oglašaj… boš vidla, da ti bo bolje, če boš svojo izkušnjo delila tuki z nami.
lp
Živijo,
dvakrat sem napisala ful dolg post im me je ven vrglo, ko sem pošiljala.
Sem obupala.
Trenutno zelo zaposlena.Komaj čakam, da bo šole konec, da malo zadihamo, ko bodo otroci popoldan doma.
Se ne redim, hujšam pa preveč tudi ne. Sedaj imam 71,80 npr. zjutraj.
Gibanje še kar. Sedaj se z možem meniva, da bova hodila vsaj 3 x na teden zvečer na hitro hojo, oz. lahkoten tek.
Včeraj sem bila v šopingu in sem si kupila vse nekoliko premajhno. No, toliko, da zbašem na rit in zapnem.
Ej, ko bom en večer doma, se priklopim in napišem kaj več.
Drži pesti.
QD
Nadjap je dala nekaj odličnih nasvetov o teku. To je, da na začetku teci največ do 20 minut, ne več, da se ti tek ne bo zameril. Končaj takrat, ko čutiš, da bi rada še tekla. Tako boš ohranila motivacijo za tek naslednjič.
Še en nasvet: kupi si primerne superge (to je nujno), poleg tega pa, tudi če na začetku ne potrebuješ tekaških hlač in majice, vseeno investiraj v en del tekaške opreme, ki ti bo všeč in zaradi česar boš komaj čakala na to, kdaj ga boš spet oblekla in uporabila.
živjo QD
me je blo strah, da si obupala, ko te toliko časa ni bilo na spregled. seveda držim pesti in ti še enkrat polagam na dušo, da si moraš vzeti nekaj časa na dan (ali na teden) zase, ne glede na to, kako zaposlena si. to bo ful dobro vplivalo tudi na splošno počutje in zdravje.
ko se boš odpravila na tek, obvezno kombiniraj tek s hojo, saj nobeno telo na začetku ni pripravljeno samo na tek – tudi če je ful lahkoten. tempo seveda naj ne bo previsok, saj se maščobe prej pokurijo, če je naš pulz okrog 130 udarcev na minuto, kot pa da se forsiramo in ga nabijemo npr. na 180. če bosta z možem oba, je to tak tempo, da se bosta lahko med seboj pogovarjala…
če pa kdaj mož ne bo mogel, se pa ne ozirati na to in se s tem obremenjevati – pojdi sama. jaz sem se navadla, saj mojega zelo težko spravim na rekreacio (ker pravi, da se že itak preveč muči).
glede prehrane pa… saj veš. ne preveč in izkoristi ta čas, ki nam nudi veliiikoo dobre zelnjave.
lp
Hojla, še ena sotrpinka, ki je bila in je še vedno na dieti oz. na novem načinu prehranjevanja.
Meni je klik naredil v glavi v začetku maja, ko sem videla svoj odsev v izložbi ene trgovine.
Sem si rekla, da zdaj je pa konec, da taka ne bom, ker se ne počutim dobro.
Visoka sem 169 cm, mlada 33 let, kg sem imela 75.
Z novim prehranjevanjem sem začela 12.5., koliko sem izgubila točno ne vem, sem pa precej, ker so mi vse obleke prevelike. Tehtala se bom šele ko mi bodo prav ene kavbojke.
Jem večinoma zelenjavo, pazim, da jem hidrate v dopoldanskem času, izogibam se sladkorju, vse belo sem zamenjala z polnozrnatim. Občasno še vedno pojem kaj sladkega, ampak v mejah normale. Če imam kakšno pozno večerjo, potem naslednji dan dopoldne jem samo sadje.
Sva pa s prijateljico začeli na isti dan, tako da si preko mailov ali smsov poročova kaj je katera jedla, če je kaj grešila in se vzpodbujeva.
Zato kar nadaljuj, rezultati bodo kmalu tu in nov val motivacije tudi.
ojla,
za vikend bila kar pridna.
enkrat tekla, enkrat bila v hribih.
še vedno malo preveč jem, ker prepočasi hujšam.
Zjutraj 71,6kg.
danes zvečer, če ne bom prepozna, grem teči.
se mi pa malo energija vrača.
sedaj se že ene 2 tedna, kar lepo uredim za v službo.
celo zimo in pomlad sem okrog skakala kot en ”bog pomagaj”.
qd
no, to je pa lepo slišat… ti kar vztrajaj in ne se preveč obremenjevat s kilogrami in tehtnico… vedno imej v mislih, da je zate najbolje, če se malo razmigaš – vesela bodi, da imaš to možnost.
glede prehrane pa kot sem že povedala: probaj jest čim bolj počasi in uživaj v vsakem grižljaju in tako boš pojedla manj in boš ravno tako sita.
pa javljaj se še… to ti bo tut pomagalo.
lp
sej ni da bi govoru.
Seveda imam spet 74 kg.
zadnjih 10 dni nisem nič tekla.
in sem včaraj spet naredila plan, kot pred leti, ko mi je uspelo shujšati.
Očitno tvoja ideja (nadja) pri meni ne zaleže.
Moram biti bolj stroga do sebe.
Sedaj sem si naredila plan kilogramov za 10 tednov.
Vsak dan se bom tehtala zjutraj in zvečer (vem, bolno)
Konec vsakega tedna je vpisana pričakovana teža.
Po 10 tednih bi morala priti na 66 kg.
kar se prehrane tiče 5 obrokov:
1. sadje 8.00
2. jogurt s kosmiči 10.00
3. kosilo (obvezno pustiti 1/3 na krozniku) 12.00
4. sadje 14.30
5. solata, sveža zelenjava 17 – 18.00
Poleg tega: v času hujšanja, se pravi 10 tednov nobene sladkarjie, nobenega soka!!!!!
ok, če bo kje piknik ali praznovanje, se bom pač pregrešila.
Gibanje? Bog pomagaj, da mi rata ene 3 x na teden.
Potem?
UH. Ne vem. malo popuščanja in totalen alarm, ko se kile vrnejo na 67. pa spet nazaj na 65, 66.
Mi kdo verjame?
QD
Zdravo, QD! Me veseli, da si se spet oglasila, ampak sem pričakovala boljše novice.
Vidim, da si naredila bojni plan za izgubo 8 kg. Super! Glede na to, da to ni strašno veliko, ti bo v 10 tednih (upam) zagotovo uspelo, če boš le dovolj disciplinirana. Pa mislim, da pri prehrani boš. Če si takšne narave kot jaz, se ti lahko zalomi edino pri gibanju. Pazi, da se ti to ne zgodi! Tudi če si še ne vem kako zelo utrujena in se ti ne da, pa je slabo vreme, pa……., vseeno zmigaj svojo tazadnjo in izvedi svojo dozo gibanja! Vztrajaj! Zagotovo bodo rezultati kmalu vidni. Tudi jaz sem zadnje čase malo popustila (po 15 mesecih precej discipliniranega hujšanja), pa sem pridobila prejšnji teden 1,5 kg. In danes se mi je zmešalo, ko sem stopila na tehtnico in imela prvič v tem tisočletju manj kot 80 kg! 79,6 je pokazala tehtnica. Zakaj? Ker sem kljub vsem tegobam, pa zoprnemu in vročemu vremenu, pa kupu izgovorov, ki sem jih iskala (in seveda tudi našla) VZTRAJALA. Premagala sem samo sebe, danes pa bi najraje objela ves svet, ker se je namesto osmice v deseticah zapisala sedmica. Tako sem do sedaj izgubila že 20 kg, čaka me še naslednjih 19. Vem, da gre iz kile v kilo težje, ampak sem se naučila biti strpna in vztrajati.
Vztrajaj tudi ti, bodi disciplinirana in se drži svojega načrta, pa boš zagotovo nagrajena z uspehom.
Lp
Živjo QD in doborodošla nazaj…
Popolnoma te razumem… saj se je tudi meni to velikokrat dogajalo – včasih se je treba mogoče res malo bolj disciplinirat. Tudi pri meni se je ustavlo na tistih 65 oz. 66. Ampak se sploh ne čudim, saj itak “predobro” jem. Mogoče bi si morala tudi jaz postavit kako omejitev glede sladkarij, ampak dokler se ne bom redila, bom kar zadovoljna, čeprav bi si ful želela še 5 kg manj.
Glede telovadbe moraš bit pa res pridna… Jaz tečem ene 5x na teden po dobro uro (od 8 do 12 km), pa tudi drugač se dosti poslužujem kakih dodatnih ovir. Namesto z avtom, grem s kolesom ipd. In to me rešuje, ker dobri hrani se še vedno ne morem odpovedat.
drži se, pa več se javljaj.
lp
oj, če se meni ustavi na 65, 66 bom zelo zadovoljna.
Mislim, da je 60 zame premalo.
Imam precej športno postavo.
In s 60 kg bi po moje izgledalo bolna.
Enkrat sem shujšala na 64 in sem bila kar suha.
Visoka sem pa 73 cm.
in glede na to, das se bližam 40 ne smem biti preveč suha,
me bo postaralo.
Lp
qd
no petek je tu,
do sedaj kile ok.
po planu. Danes zj. sem imela 71.70. Pričakovana teža v nedeljo zvečer je 72.
mater, samo piknik mamo jutri. bo treba res pazit.
Samo tole s športom mi ne gre najbolje.
Zdej mi pa še nekaj povejte, tiste ki si vzamete čas za šport.
Ali imate 2 mala otroka, pa službo do 16 – 17.
pa hišo in vrt…
bla, bla, bla,
pa veliko prijateljev, kateri tudi vzamejo precej časa (seveda mi je všeč).
bla, bla, bla
mi ni uspelo z izgovori, a ne?
zdej me boste vse nekam poslale, sej vem.
sam moram včasih mal pojamrat.
res sem patetiča, sama sebi se smilim ob taki šibkosti.
Sram naj me bo.
Lep viken vam želim, pa vam v ponedeljek
povem, če je bilo nedeljsko večerno tehtanje uspešno.
qd
Hojla, QD!
Ti kar jamraj! Dokler gredo stvari po planu, ti je dovoljeno kdaj tudi pojamrat. Ja, čestitke za prvi teden! No, resnici na ljubo je ravno prvi teden tisti najlažji, kasneje se stvari malo upočasnijo. In zagotovo se bodo precej upočasnile, če se ne boš gibala. Nimam te namena nikamor pošiljat, ker dobro vem, kako je to. Moji otroci k sreči sicer niso več ravno majhni, vendar sem mnenja, da lahko zanje eno uro na dan poskrbi tudi oče – ne nazadnje so tudi njegovi, kajne? Poleg tega, da bo razbremenil tebe, bo hkrati učvrstil tudi očetovske vezi z otroki, kar nekaterim očetom ne gre ravno dobro od rok. Malo so morda za to krive tudi matere, ker jih pač enostavno ne potisnejo v takšno situacijo, da bi se bili primorani ukvarjati z otroki. Kaj češ, včasih moramo ženske tudi “mimo riti v žep”, da svoje moške z nekim izgovorom angažiramo, da se družijo z otroki(čeprav v tvojem primeru ne gre za izgovor, ampak za čisto konkreten razlog).
Kar se tiče službe, hiše, vrta: ja, vse to imam. Celo dve službi opravljam (eno tisto redno, drugo doma – s.p.) in lahko verjameš, da se moj delovni dan nikoli ne konča ob 16. ali 17., ampak nekje okrog 23. ali 24. (od 6. zjutraj, ko začnem delati doma, vmes grem v drugo službo, nato hitro nekaj skuham, opravim najnujnejše, pa spet nadaljujem delo doma). In ravno tako sem leta in leta govorila, da nimam časa ob takšni obremenitvi. Figo! Sedaj vem, da je bil to le izgovor. Ko sem si enkrat dala v svoj urnik tudi gibanje (vsak dan ob točno določeni uri) in sem se ga striktno začela držati, čas sploh ni bil več problem. Vse moje stranke in prijatelji pa natančno vedo, da me ob tej določeni uri ne morejo dobiti ne doma ne na telefon, ker je to pač ena ura na dan, ki pripada SAMO MENI (saj si jo tudi zaslužim). In nihče ne dela iz tega nobene panike, pravzaprav me vsi, z družino vred, pri tem podpirajo in me res ne gnjavijo. Ampak kot že rečeno, potrebovala sem leta, da sem prišla do toliko poguma in naredila to edino stvar zase. In kar je še najbolj čudno: kljub “ukradeni” eni uri na dan (no, ko imam fitnes, sta to dve uri) delo ne stoji, čisto vse naredim, saj imam neprimerno več enregije in moja storilnost se je precej povečala.
Morda si tudi ti daš v urnik tisto eno uro za rekreacijo, ampak potem se je treba tega urnika res striktno držati. Če se rekreiraš npr. ob 19., potem točno ob tej uri odložiš vse delo (tudi če si sredi pomivanja posode) in se greš rekreirat! Ne skrbi, vse delo te bo zanesljivo počakalo, ker zagotovo ni junaka, ki bi namesto tebe kaj naredil (no, vsaj tako je pri nas, razen če nekoga posebej zadolžim, ampak to je pri najstnikih že velik projekt). Mojega moža največkrat ni doma od jutra do večera (zaradi narave dela), vendar odkar sem mu takole malo “porinila” otroka “v varstvo” tiste dni, ko se prej vrne z dela, sta tudi otroka postala lažje vodljiva, ker dobita tudi “moške nasvete” (ki, mimogrede, po poprejšnjem posvetu sovpadajo z mojimi, da ne prihaja do navzkrižja interesov). Mama zadovoljna – cela družina zadovoljna!
Lp