nič ni z mano
Nič nisem naredila. Če se slučajno kdo spomni.
Lanskega oktobra sem začela. Shujšala iz 74 na ene 68,50.
Potem pa so prišli božično novoletni prazniki . bla, bla…
in imam spet 74 kg.
Po moje bi bilo najbolje, da se že enkrat sprijaznim s tem kilam.
Ker, ko gledam nazaj moje plane in odločno voljo, mi gre na smeh.
res sem patetična.
qd
In s smehom in dobro voljo se ponovno loti lanskega plana. Nas je tukaj več takšnih, ki smo se s trdno voljo in odločno že xkrat podale na hujšanje in (x-1)krat prišle nazaj na isto težo (če se le ni še kaj zraven obesilo). Vztrajnost se ti bo obrestovala. Ne čakaj, da pridelaš še kakšno kilo, ampak takoj zdajle odvrzi proč vse temne misli in se nam pridruži!
se res dobro sliši, ampak si kar ne zaupam več.
Kaj sem delala?
Nič težkega.
jedla 5 obrokov
črtala sladkor v vseh oblikah.
jedla kar se da malo krompirja, testenin, riža, kruha
nikoli bila lačna.
sliši se zelo enostavno.
ampak tale disciplina me ubija.
rada bi pa imela 65 ali 66 kg pri svojih 173 cm.
s takšno težo bi izgledala res fit.
No, čisto brez discipline pa verjetno res ne bo šlo. In tole, kar si napisala, pravzaprav ni nič v primerjavi s tistimi, ki resnično stradajo, da bi shujšale. Za takšne skrajne ukrepe tudi jaz nisem, ampak na način, kot ga opisuješ, pa če temu dodaš še nekaj gibanja, boš prav gotovo izgubila teh 9 kg. Naj te potolažim: moj cilj je izgubiti 39 kg, ampak sem si ta cilj zadala na dolgi rok. V skoraj enem letu discipline v smislu, kot ga ti opisuješ, ob dodanem gibanju (pol leta), mi je uspelo priti do dobre tretjine zadanega cilja (nekje 14-15 kg sem do sedaj izgubila), pa mi čisto nič ne manjka. In se mi resnično ni potrebno odpovedovati tistim jedem, ki jih imam rada, le da si jih privoščim bolj poredko in v precej manjših količinah kot prej. Zato je moje hujšanje tako dolgotrajno, vendar me to ne moti, ker se zavedam tega, da če bom hujšala na dolgi rok, imam manj možnosti, da se kile povrnejo (ob predpostavki, da bom z zmernostjo pri prehrani in z rednim gibanjem nadaljevala tudi potem, ko bom dosegla željeno težo). Ne vidim razloga, zakaj tudi tebi ne bi uspelo. Poskusi, drugače ne boš vedela!
Lp
Jaz bom rekla samo na kratko to, kar sem napisala v temi: dieta, ki 100% deluje.
Jej kot ponavadi, le da si vzemi samo polovico porcije, kot jo poješ ponavadi. Seveda tega ni treba narediti pri solati. Pojej samo toliko, da ne boš več lačna in ne toliko, da boš sita. Želodec se ti bo kmalu skrčil in se navadil na manjše porcije….in ko boš potem čez nekaj časa hotela pojesti svojo staro velikost porcije ne bo šlo..prehitro te bo začelo tiščati.
Ko sem pisala o svoji izkušnji z manj hrane po luknjanju jezika se mi je zgodilo tako: včasih sem z lahkoto pojedla celo pico in še premala se mi je zdela. Potem pa sem že po polovici mislila, da om bruhala.
Moderen človek je postal tako požrešen, kakor, da si dela zaloge za slabe čase. In to ne samo pri hrani!
Če pa vam kljub močni volji ne uspe in si kljub temu, da ste site še vedno filate krožnik, potem lahko zagotovo rečem, da filate čustveno luknjo. Mogoče je čas, da s partnerjem malo pomigata in začneta kak skupen hobi ali pa je čas, da se znova povežete s starimi prijatelji in začnete s kakšnimi aktivnostmi, izleti, čveki… Ko je človek aktiven in ima kaj zanimivega za početi ponavadi sploh ne misli na hrano.
Vztrajajte, ker se cenite!!!!!
LP
Super da si začela in jaz sem prepričana, da ti bo uspelo. Ti povem skrivnost. Jaz sem se čez zimo priznam čisto po svoji krivdi zredila za 4 kg. Kar je zame zelo veliko in sem se zeloo slabo počutila (čeprav okolica mojih 4 kg ni opazila) Pa sem šla na ločevalno za 1 mesec in to zgubila s tem je prišla energija in volja začela sem kolesariti 2x teden telovadba skrtka vse super. Navdih pa mi je bil morje zato ker vsako leto hodimo v isti kraj in te vedno prečekirajo od glave do pete in letos pri svojih 40 letih imam skoraj isklesano postavo (naj od fovšije vsi po…) Skratka meni je bil iziv 1 maj tebi paj bo iziv kaj drugega in ti ne bo težko pa srečno in kaj se javi.
tbb,
tudi jaz se bližam 40 (37). In žal nimam izklesane postave. Imam danes zjutraj 71,50 kg pri 73 višine. No še zmeraj bolje 71,5 kot 75. Bi pa res rada bo poletja imela 66. Enkrat samkrat mi je uspelo in sem v 3 mesecih shujšala na 64-65. držala ene 3 mesece, potem pa zanosila. To je bilo 6 let nazaj. In mislim, da je to res teža pri kateri sem si všeč. No res upam, da mi uspe. Tudi jaz bi bila rada videti izklesana. Da ne govorim o občutku, ko oblečeš hlače in ti nič čez ne visi, ko zategneš pas. Imam pa srečo, da sem enakomerno porazporejena, tako, da če shujšam, ses dobro izgledam. Enakomerno izgubim (no ja prsi bi lahko ostale, pa ponavadi grejo in so prazne). Ampak občutek vitkosti mi je boljši.
Se oglasim konec aprila. Upam, da z ene 68 kg.
Lp
QD
halo queen deborach
praviš, da si visoka 173 cm… pol si taka kot jaz. tudi jaz se sučem nekje v tem začaranem krogu… pridem na 75 in ZNORIM in začnem hujšat in pridem na enih 66 (če je vse po sreči) in potem grem spet nazaj gor… in vedno, ko grem gor, je huje. s to tažavo se srečujem že nekje od leta 2001, s tem, da je jo-jo efekt vedno izrazitejši… sprobala sem že milijon diet, pa tudi razne fore zdravega prehranjevanja (kao 5 obrokov,…), tudi osebnega trenerja sem že imela, poiskusila sem pa tudi že številne kozmetične posege…
lansko leto sem mela ful krizo. pozimi (januar 2008) sem jih mela kar 76 in se mi po vseh teh letih sploh ni dalo več hujšat… ker mi je enostavno vse skupaj presedalo… vmes sem se nekaj trudila, a poleti sem jih mela še vseeno tam okoli 72… a v jesen je šlo spet vse nazaj…
potem pa sem ubrala drugo tehniko… začela sem novembra… a sem se vsega skupaj lotila zelo počasi in neprisilno… sploh ne razmišljam o tem, da hujšam, kaj lahko jem in česa ne… in danes jih imam 68 ( 8 kg v 5ih mesecih) in vem, da bom še naprej hujšala… ker se res odlično počutim, ničemur se ne odrekam… jem čisto vse – tudi sladkarije (vsak dan). tudi tehtam se ne preveč pogosto (1x na mesec) in si ne postavljam nekih kratkoročnih ciljev (npr. 3 kg na mesec). Moj cilj je čim več shujšati in to obdržati, zdaj pa mi je čisto vseeno al jih bom mela poleti 66 al pa 63… sam da se bom fajn počutla, da se ne bom rabla nekaj brezveze odrekat in da bom to seveda OBDRŽALA…
edino kar počnem je to, da jem, takrat ko sem res (zelo*) lačna. to pomeni, da ko začutim lakoto, vem, da se lahko zdržim najmanj 1 uro in se probam vmes s čim zamotit in spijem kak čaj, kapučino,… tega sem se naučila lani na morju, ko sem imela polpenzion, vmes med zajtrkom in večerjo pa nisem hotela jesti ničesar, čeprav sem imela okoli 16.30 – 17.00 ful krizo…
jem pa tudi manj… ker vem, da bom v vsakem primeru sita… ker človek v bistvu rabi ful malo… ampak dokler jé, se ne mora ustavit, nekaj minut po obroku pa je sit tudi če poje zelo malo. probam jest čim bolj počasi, obork pa nam že na zečetku (kar za pultom) dam na krožnik… (glede na izkušnje, koliko kdo poje). če je pa kdo še lačen, si gre po repete kar sam v kuhinjo…
kot sem že omenla pa jem vse in ne glede na čas… tudi ob 10ih zvečer, če je treba (če vem, da še ne grem kar spat – npr med vikendi, ko sem dlje pokonci).
in zdaj še najpomembneje: GIBANJE… ker je moje delo sedeče narave, sem si zaobljubla, da bom šla vsak dan na sprehod… in začela sem decembra… takrat sem se res samo sprehajala (1x na teden sem imela aerobiko), januarja sem začela s hitro hojo, nato sem dodajala malo teka… od 1. marca naprej pa vsak dan tečem od 20 do 30 minut (če mi ni, vmes tudi hodim – saj nočem, da se mi kaj zameri), ko pridem domov, pa še enih 15 – 25 minut telovadim (odvisno od razpoloženja – včasih samo 10 minut)…
… nato se stuširam in se malo zmasiram (peeling), kar je odlično vplivalo na drastično zmanjšanje celulita… in razpoloženje po tem je ODLIČNO. Neverjetno, koliko energije ti da tek…
skratka, vem, da sem bila dolga… ampak to je moja izkušnja… in verjamem, da bom s tem tempom vedno bolj zadovoljna. NOBENE PRISILE IN ODREKANJA!!!
no Ok.
Se sliši zelo fajn.
samo ne vem še kako se bom zbrcala za telovadbo.
Res groza, kako sem brez volje. Pa še če pomislim, da sem bila nekoč
aktiven športnik. Do svojega 19. leta. pa še potem se je precej življenja vrtelo okrog športa.
Odkar pa imam družino in s tem ogromno dela, volje ni pa ni.
ja… saj verjamem, da imaš ogromno dela, ampak če ima človek voljo, si lahko vedno vzame pol ure na dan… problem je samo, kako začeti… tudi meni se dostikrat ne da in potem mojega nagovarjam: “daj brcni me v rit, da grem…” in potem se sam spomnim, kako srečna bom, ko bom prišla nazaj in že si obuvam teniske in si pripravljam slušalke… ter si govorim, kako srečna sem, da sem zdrava in da imam to možnost… ker nekateri bi pa radi telovadli, pa ne morejo…
če pa rada ob večerih gledaš tv in ti ni do teka (ali sprehoda), lahko telovadiš tudi doma… jaz sem sicer pristaš telovadbe v naravi (sploh zdaj, ko je tako lepo vreme), ampak če imam krizo s časom, pa tudi kdaj zavrtim sobno kolo ali delam kakšne vaje kar v bajti.
SKRATKA, PROBLEM JE SAMO V MOTIVACIJI…
pa še enkrat bom ponovila: NE SE MUČIT!
Ojla nadjap,
tv sploh ne gledam, najdem si drugo delo. hodimo pozno domov, tako, da je čas za večerjo, pa spravljanje otrok spat. obvezno branje in crkljanje. ob 20.30 je pa zame pospravljanje. pranje, zlaganje perila, posoda, ….
ob kakih 22.30 grem pod tuš, pa pred tv in zaspim v trenutku. če uspem na kavč ob 21, pa zaspim takrat. ne uspe mi nič pogledat.
v kleti ima mož fitness. Ja sej vem. Obupna sem. Pred kakimi 2 mese3ci me je zagrabilo, pa sem spet začela teči. Tako ene 50 min. sem šla ene 10x, pa spet konec. no ja za vikedne gremo v naravo, seveda. Včeraj smo še zadnjič smučali (no, bolj sončali in pili), v soboto na sprehod na bližnji hrib. to je pa žal tudi vse.
No, poročam, če me sreča volja.
ojojoj nadjap,
kaj naj rečem. zarila si bom glavo v pesek.
Spet sem na 74 kg. In ja, spet sem se včeraj ”odločila” da snamem vsaj
8 kil. ja, ampak res.
Dej imam en predlog. Če se ti da, se slišiva recimo 1x na teden, pa ti povem kako napredujem.
Mogoče bo kaj več motivacije.
Koliko kil imaš sedaj ti?
Najhuje je, ker se mi je začelo nalagati na trebuh, Tega nisem imela nikoli. Sedaj je pa kar ena žolca gor.
Živa groza. Moram se samo še zorganizirati kar se tiče rekreiranja. ti povem konec tedna, če sem kaj napredovala.
Res sem patetična.
nadja ti je dala tako fantastične nasvete, da skoraj nimam kaj dodati.
Nekaj pa bi ti položila na srce: GIBANJE. Verjemi, gibanje je lahko užitek. Ne smeš pretiravati, izberi si take vrste gibanje, da te vsaj malce privlači. Obljabljam ti, ko boš preznojena, ne boš patetična. 100% zagotavljam, da je tako.
Ojla queen deborach.
me veseli, da si se spet oglasila, čeprav informacije niso ravno najboljše. ampak ja – tudi to se zgodi. meni se je to kar naprej dogajalo… tokrat se še držim, čeprav me vreme zadnje dni nekoliko zavira… ampak me ne sme odvrniti od mojih namer. ker mi res edino telovadba pomaga pri mojem napredku.
zato tudi tebi polagam na srce… MIGAJ. Sedaj ko so dnevi daljši, si daj zorganiziraj nekaj časa za rekreacijo… boš videla, da pomaga. in sprva sploh ni treba pretiravat… že pol ure na dan te lahko reši. in ne se zgovarjat na pomanjkanje časa… to so sami izgovori. vsi si ga lahko najdemo. jaz ga imam zaenkrat še dovolj, ampak na forumu je ogromno žensk, ki so tudi polno zaposlene, pa vendarle najdejo par uric na teden, sploh ko gre za njih same. kdo ti bi pa dal cajt, če si ga ne boš sama vzela? MORAŠ POSKRBET ZASE…
glede hrane pa ti še enkrat svetujem: NE BITI PREVEČ RESTRIKTIVNA… Jaz še vedno jem vse in vedno (ampak malo) in prišla sem že na dobrih 65 kg. ker itak je vse v glavi. raje pojem malo čokolade kot pa npr. ogromno skute. ker bom imela nato še vedno lušte po čokoladi in na koncu bom pojedla oboje.
glede zgoraj omenjenega predloga pa ti ravno tako svetujem: JAVLJAJ SE. ČIM VEČ. Zaradi mene lahko tudi vsak dan. Lahko napišeš, kaj ješ, kako se rekreiraš… in boš vidla, da ti motivacija narasla…
skratka, oglasi se se in pogumno naprej