Pozdravljeni.
Večkrat sem vam že pisala in z možem sva bila tudi pri vas…, vendar ko opazujem najin odnos – mislim, da bo vedno tako… mož ima prebliske, ko zna biti zelo RAZUMEVAJOČ MOŠKI – , LJUBEZNIV, PRIJAZEN – žal pa zelo preredko, ZAME ZELO PREMALOKRAT- večinoma časa zganja živčnost ( ne samo zaradi mene – pač pa preprosto – če se le pokaže prilika on malo
” znori ” ….). Ko sem navedla, da zna biti zelo uredu je to ponavadi takrat, ko se meni utrga čez vse meje in ko sem še 10x hujša kot on verbalno, energetsko…takrat postane mikroskopsko majhen in se opravičuje, da je tak idiot ( tako se v teh primernih naziva sam ) oz. ko sva bila na posvetu pri vas ali pri moji psihiatrinji ( kot da bi ga bilo strah ) je vse ful štekal zakaj je z mano tako kot je oz. kako z mano naprej… meni pa daje občutek, da je en velik otrok in da med drugim pričakuje od mene vlogo mame….to pa se mi ” obrača “… Probem je tudi v tem – ene in iste stvari ga prosim oz. mu jih razlagam kaj naj mi ne počne oz. česa ne maram
( razume pa jih spet samo pred Vami oz.ko se mu zazdi da bi …)…t.j. napr. ( grobo )grabljenje za intimne dele telesa ( pojma nima o nežnosti oz. suptilnosti – kar je zame edino kar je vredno ), oslajanje na račun tega in bedast smeh, nagovarjanje: ” ga boš mal oz. a bova mal…” ne bom preveč opisovala svojih občutkov, takrat mislim, da ga sovražim in se mi zdi pomilovanja vreden… Rekli ste naj se v nič ne silim – vendar se mi zdi da je še slabše … ker potem on postane tako ” poln “, da ga hoče raznesti in toliko časa teži, da dobi oz. da ga jaz zadovoljim – TUDI ŽE S KUPOVANJEM JE POSKUŠAL ( v naprej obljubljena prijaznost, oz. kaj takega, kar imam jaz rada ….) BEDA… s tem obnašanjem do mene me vedno bolj odbija in totalno se mi seksualno upira…do mene se obnaša tudi zelo ignorantsko – ko mu nisem v interesu, potem se pa čudi, ko se mu izognem, ko je on pripravljen… jasno sem mu večkrat razlagala, da naj mi določenih stvari ne počne pa je bil enkrat odgvor – ” Ja saj res, sa si moja žena, kakšen idiot sem jaz …..itd … ali pa ” eno in isto kokodakaš, saj ne znaš nič druzga povedat…itd…Naj še to omenim, da živiva pri njegovi mami in da zelo vpliva na naju z manipuliranjem ( predvsem prikrito ) histerijo, ne jemlje naju resno in sem nama včasih malo tako mimo grede posmeje ( tudi takrat, ko sva se odločila da se bova poročila – se je obnaša do naju, ko da sva dva ” umsko nerazvita otroka “) to sem navedla ker se tudi zaradi nje velikorat krgava…, čeprav mož ( vsaj zgleda tako ) nikoli ni pristopil na njeno stran – je pa problem v tem če on preveč znori – potem ona meni vse referira nazaj ker ve da jaz pa ne bom norela itd… in ko tako gleda to sliko se mi zdi totalno neperspektivna… Fora je pa to, da – jaz sem itak tu kjer sem z vso svojo težo – , žal pa ima tudi mož sam s seboj ( vključno s prehranjevanjem !!!3 do 4 dni v tednu strada, 3 do 4 dni se baše s tem, da ponavadi te dneve prespi, in pa če je le prilika se napije!!!) veliko težav … tako nekako je… in zdi se mi,da je tako zabetonirano in tudi ko njega opazujem, nimam občutka ali vere, da se bo spremenil…marsikaj se mi ne zdi, da bi počel iz zlobe ampak enostavno mislim, da neve oz. saj mu razlgam pa …se pravi, da NE DOJEMA…hvala, da ste prebrali to meje bedno/žalostno izpoved, ki je očitno nikoli ne bo konec…saj res, da pride iz službe takoj domov, služi za naju, me ne tepe- vendar jaz mu zaradi tega ne mislim peti aleluje, kajti tudi jaz počnem vse to – vendar je to ni to in je ful premalo, najin odnos je vedno bolj zapacan s kreganjem, žaljivkami ….. vedno bolj se umikam in vedno bolj nedostopna postajam do njega…seveda še toliko bolj kar se tiče sexa… OD NJEGA NE DOBIM KAR RABIM!

Seveda ni dobro, da živita skupaj z njegovo mamo, vendar kot vem nimata druge možnosti. Vi sami ste kljub izredno težkim razmeram v otroštvu in posledicam, ki jih imate, zase že zelo veliko naredili in napredovali. Prepričana sem, da bo tako tudi v prihodnosti. Vaš mož pa bi se moral bolj resno spoprijeti s svojimi težavami in si jih najprej priznati. Težave imata torej oba, vendar pa imate vi precej več volje, da napredujete. Terapijo, lahko tudi skupinsko, potrebujeta oba in to ne enkrat mesečno, ampak enkrat tedensko. Pozanimajta se na katerem od društev, ki se ukvarjajo z motnjami hranjenja za ustrezno skupino, v katero bi se lahko vključila. Morda bi bil za vaju tudi dr. Rugelj primeren terapevt.

Alenka B