ni bila moja biljižna oseba vendar me je vseno bolelo pri srcu
danes se je med trzinom in domžalami zgodila nesreča, zlak se je zaletel v avto, nič hudega sloteče sem mislila da je valk samo cuknil in da bomo šli naprej ko se je kar naenkrat pokadilo in se usatvili, vedela sem da se je zgodilo nekaj hudega
nekaj časa smo še sedei na valku pote pa so nas izkrcali. ko sem se bižala razbitemu avtu ni bilo nikejr videti nikogar mislila sem si, verjetno je pa srečen konec vendar vedno bolj ko sem se približevala sem videla žensko ležati v travi in polno ljudi okrog, takrat me je zaboelo pri srcu in seveda mislila na najboljše prihiteli so reševalci in rekli da je mrtva, v tistem trenuku pa šok
najprej sem pomislila na svoje in molila da se kdaj komu od mojih bližnih karj takega ne pripeti takoj v naslednjem trenutku ko se slišala koliko je gospa stara pa sem posmislila kaj je ona pustila ob svoji smrti, izvedela sem da je psutila moža ter dva otrka 18 let in 5 let.
čeprav je nise poznala me je vseeno ob pogledu kako spokojno je ležala v travi, kot ji neb bilo nič kot bi želela samo si odpočiti a vendar le tako kruto i resnično da je res počivala v tavi vendar je v tej travi tudi zaspala za vedno. moram priznati da me je kar prizadeo.
morala sem povedati in se razpisati
njeni družini moje sožalje gospe pa naj počiva v miru in naj ve da jo je imelo veliko ljudi radi
Ja, res je bila krasna mamica 4-ih otrok.
Včeraj sem šla prižgat svečko. Zjokala sem se kot že dolgo ne.
Na pogreb nisem šla, ker mi je bilo preveč hudo in sem ta čas preživela s svojim sončkom.
Pa ne razglabljajte zdaj, zakaj se ji je mudilo – vsem se nam kdaj mudi (v službo, v vrtec po otroke ali pa kam drugam) ali pa včasih nismo tako pozorni. Na žalost nesreča nikoli ne počiva.
Ohranimo spomin nanjo in na njeno družino.