(ne)zrelost
Ko prebiram vse tele odgovore si mislim,madona kako so nekateri ljudje nesramni,žaljivi itd…….potem pa si mislim,saj to je pravzaprav “okregaj me” hotel…..da,hotel je takšne odgovore,po drugi strani pa se je hotel nekomu izpovedati,se pogovarjati,kajti jaz mu verjamem,da je v hudi krizi.
In tudi baraba ni,niti ni gnoj , ne….težko otroštvo,pomanjkanje,odrekanje,sram pred sošolci,študij ob delu….skratka trdo življenje in potem nenačrtovan otrok z žensko,ki je v bistvu “padla” mimogrede……vse te stvari so mi zelo poznane in jih zelo razumem….jaz te pač ne morem obtoževati in te zmerjati,ti pa resno predlagam,dobronamerno ti predlagam,da končaš,prekineš ljubezensko-sexualne stike z obema ženskama in se resno zamisliš,kaj in kako boš peljal svoje življenje naprej……če bi bil baraba-gnoj,bi pustil nosečo žensko in se ne bi več brigal zanjo,se izogibal plačevanju preživnine……on pa je poizkušal dati otroku očeta in mater,ampak ni šlo in še vedno ne gre….ker ni šlo je odhajal se je zabaval tudi z drugimi se vračal in upal da bo boljše,pa ni bilo……in ne bo…….on tudi sam ve,da se tako ne živi in to tudi priznava,zato je vsakrkšno moraliziranje in obsojanje odveč…..človek se hoče samo pogovarjati in med množico odgovorov,bo prav gotovo izluščil “tisto pravo”,ali pa tudi ne…..verjetno tudi ne obsoja in se ne jezi na nikogar izmed vas-nas,saj je vedel v kaj se podaja in da smo ljudje različni in iz različnega testa,različno občutljivi in različnih moralnih načel…….niti ga nihče ne pozna…..če mu bodo naši odgovori pomagalo prebroditi krizo in če sem tudi sam kaj pripomogel k temu,prav,če ne ……….
A ni čudno, da se zahvaljuje predvsem moškim ( z izjemo Saše) ? Mislim, da vam to da misliti in meni je zdaj še bolj jasno, kakšen je njegov odnos do ženskega
spola.
Pa brez zamere ‘okregajte me’, da bi le kaj zaleglo in da bi vsaj ženskam in otroku
prizanesel, dokler se ne boš zresnil in ugotovil kaj bi sploh rad.
Lp,Kaja
Zahvalil sem se vsem, še zlasti pa tistim, ki so mi s svojimi odgovori največ povedali. Pri tem nisem gledal na spol ali pa na prijaznost odgovora. Če se kdo čuti prikrajšanega, ker se mu nisem posebej zahvalil, je to njegov problem.
Mislim, da iz tega komu sem se posebej zahvalil ni možno sklepati nič, še posebej pa iz tega ne more biti razviden moj odnos do ženskega spola.
Imam nekaj prijateljic ženskega spola (s katerimi nisem in ne bom spal), ki vedo o meni praktično vse (pa tudi jaz o njih), moških prijateljev, ki bi vedeli toliko o meni pa žal nimam. Prav tako ne vesta o tem nič moja brat in sestra.
Oglašam se z zamudo. Ko sem se končno prebila do zadnjega vpisa, sem ugotovila, da je NN že z naslovom vse povedal – kregajte me. Mislim, da ga ni, ki bi mu bilo ljubo ali bi si celo želel, da ga kregajo. Morda je ravno to tisti del “zdravila”, ki ga je od nas praktično izsilil. Stil njegovih odgovorov je nekako, kar udrihajte po meni, saj mi celo paše. Mar gre za uživanje v mučenju samega sebe, pa čeprav verbalnem? Saj je nekaj takšnega pričakoval, a ne? Sicer ne bi dal takšnega naslova.
Mislim, da je rdeča nit njegovega življenja – maščevalnost za krivice (staršev), po vsej sili dokazati nadmoč nad sošolci (denar, nabiranje nedolžnih in ostlih “dam”), nad ženskami ( veza mati-sin?), danes ena, jutri druga, ali pa kar tri (izbor in odločitev, katera je na vrsti, je izključno v njegovih rokah). Denar, nadmoč in seksualno dokazovanje so njegove gonilne sile. Če teh enkrat ne bo več, tudi njega “ne bo”. Mislim, da brez teh “začimb” ne bo več znal živeti, čeprav trdi, da
bi se rad spremenil. Mislim, da v tej situaciji, na njemu svojstven način, uživa.
S pretiranim povdarjanjem ljubezni do sina, ki meji že na vsiljevanje na vse načine,
bo končni rezultat enak, kot je bil pri njegovem dedu, očetu, njem samem. Ne vem, zakaj se ljudje ne naučijo nič iz napak svojih prednikov, zakaj morajo lekcije, ki so se jih oni učili, pa nikoli naučili, ponavljati njihovi nasledniki? Prepričana sem, da ga je njegov oče tudi imel rad, čeprav je bil zasvojen s “flašo”. Danes s svjim nezrelim obnašanjem in razmišljanjem počne s svojim sinom ravno to, kar je njegov oče z njim – nehote vsaditi mu v možgane, da ni nič vreden pred drugimi, saj je tudi on sam zasvojen – z “nenavadnimi” medsebojnimi odnosi. Čeprav za otrokovo mamico nima lepih besed, je sokriv za odraščanje svojega sina, ki bo prej negotov kot zrel in odgovoren mož. Posledice odraščanja se bodo šele pokazale. Bojim se, če mu bodo všeč.
Kar je ded sejal, je oče žel; kar je on sejal je NN žel in tako bo tudi z njegovim sinom. Težko verjamem, da se ga vse to dogajanje in ti pogledi, niso in ne bodo negativno popolnoma nič dotaknili.
Mislim, da recept “vzeti se v roke” ne bo dovolj za razrešitev tako zakomplicirane situacije, kot si jo je sam zakuhal “okregajte me”. Potrebno bo mnogo več.
Vsekakor pa mu želim več uspeha v razreševanju življenjske situacije, kot je to uspelo njegovemu dedu in očetu. Že zaradi sina, bodočega mladega moža, če že ne zaradi samega NN.
Rezime: nasveta za razreševanje nimam, ker je želel zgolj, da ga okregamo, čeprav “se ga nič ne prime”. Vseeno, srečno vsem vpletenim!
Mučenje samega sebe? Udrihajte po meni?
Ne, ne gre za to. Gre za to, da nisem pričakoval pohvalnih besed, pa sem morda že v naslovu povedal kaj pričakujem, noben človek ne sliši rad graje in ko ste me popljuvali, sem se zalotil, da sem vesel vsakih nevtralnih ali celo vzpodbudnih besed (Sasa). Tudi ne uživam v mučenju samega sebe, prav tako nimam nič od tega če vzbujam pozornost na forumu, kjer me nihče ne pozna. Je pa res, da pogosto v življenju kakšne negativne prakse ne prekinem takoj, ko se zavem, da je stvar narobe, ampak rabim kar nekaj časa da dokončno zakapiram, da tako pa res ne gre. Tu mislim na čisto vsakdanje zadeve, tudi v poslovnem svetu in to me pogosto tepe.
Me je pa vaša reakcija presenetila, bila je dosti hujša, kot sem pričakoval in to dejstvo mi nekak pravi, da je stvar tudi v resnici hujša, kot si mislim. Vedno sem bil optimist, pogosto ne ravno na realnih osnovah, to se vidi tudi iz tega, ko pogosto govorim da bom na koncu uredil vse. Ne morem se sprijazniti s tem, da sem looser, kamor me vsi prištevate, se mi zdi, da sem ravno na vašem forumu nekje prečital, da je to ali si looser ali winner stvar odločitve in seveda posledično ustreznih ukrepov.
Moja mladost, starši, krivice… to je že davno za menoj in danes nima več bistvenega vpliva name. Je bilo pa za mene zelo pomembno, da sem z branjem Košičkovih knjig ugotovil, da sem pravzaprav žrtev okolja, da nisem kriv zato kar se mi je zgodilo v mladosti in da imam v sebi vse možnosti, da spremenim svoje življenje, če le hočem.
Tri gonilne sile:
– sošolci – to je zgodovina, me več ne zanimajo, sem jim že dovolj dokazal, če že hočete
– mati, ženske – ne želim si vladati ženskam. In ko sem v zvezi tega v resnici ne počnem. Sem prijazen, ljubeč in nasploh vsaj povprečno soliden partner. Problem je pa v tem, da moja čustva niso trdna in da nihajo v odvisnosti od trenutnega razpoloženja. In takrat, ko v sebi čutim, da nimam rad, ne maltretiram (čeravno sem se tega pred mnogimi leti tudi naučil in znam biti tudi težek sitnež), ampak se umaknem, kar je seveda včasih napaka, ker najlažje se je problemom umakniti. Poznam mnoge pare, ki funkcionirajo na način, da sobivanje dveh temelji na prepovedih, nadzoru, povzdignjenih glasovih… Ne to ni zame. Zame je kulturen pogovor in nič drugega. Vendar če trenutno v mojem srcu ni ljubezni, potem pač to povem. S tem se razbremenim in obremenim partnerko, ki je pa očitno tako kompatibilno nesrečna (jaz bi rekel, da je tipičen primer trpeče gospodinje), ki pa morda ne zna funkcionirati drugače kot v taki zvezi in sva potem oba na peklenski gugalnici…
– seksulno potrjevanje – skalpov nedolžnosti že kakih 15 let ne zbiram, (saj jih zaradi starostne razlike tudi ne morem več), to so bila najstniška leta. Osvajanje dam, ja nekaj časa sem počel tudi to, da sem se gibal v družbi, kjer smo morda celo malo tekmovali kdo bo prej katero osvojil. Ampak tudi to je zgodovina. Sedaj mi zadošča, da vem da bi lahko (da sem opažen), ampak me prav hudo ne zanima. Zavedam se, da ni frajer tisti, ki dela na kvantiteti, ampak tisti, ki dela na kvaliteti po možnosti samo enega odnosa. Pa še nekaj se zavedam, da sem kljub armadi žensk s katerimi sem spal (z mnogimi samo enkrat), v seksu morda manj izkušen, kot nekdo, ki je imel samo eno, vendar je z njo razvil res kvaliteten odnos in kvalitetno spolno prakso.
Skratka, nobena od teh treh gonilnih sil, ki so definitivno bile močno zastopane v mojem življenju, danes niso praktično aktualne.
Mislim, da otroci plačujejo grehe staršev samo v literaturi. Verjamem pa, da je čustvena zrelost otrok odvisna predvsem od vzorcev, ki jih dobijo od staršev. Mislim, da do sedaj otroku ni bila povzročena velika škoda. Je sicer zelo občutljiv otrok, morda od težkega poroda, vendar se oba z mamico trudiva, da ga veliko crkljava, z veliko fizičnega kontakta, s stalnimi pohvalami in redkimi grajami, skratka vedno s pozitivno motivacijo… Mislim, da do sedaj še ni nič izgubljenega, mi je pa jasno, da je najbolj pomembno, da mora otrok živeti v iskrenem okolju, kjer so čustvene relacije jasno definirane, ni pa toliko pomembno, če živimo skupaj ali ne.
Danes mi je morda malo smešno, vendar mi je ob odhodih partnerka od začetka grozila tudi s tem, da se bo preselila na drugi konec Slovenije ali celo v tujino, da ne bom imel nobenih stikov z otrokom, itd… Danes vem, da je pač tak karakter, ki se sprva histerično odzove, kasneje, ko malo prespi se pa da z njo z malo previdnosti (in finančne stimulacije) skoraj vse dogovoriti (njena preživnina je 4 X večja od povprečne). Ampak jaz sem imel nekaj časa zelo hude travme, ko sem si predstavljal, da bo otrok rastel nekje drugje, da bom imel malo stika z njim in da se mi bo odtujil. Danes je tako velik, in tako moj, da se tega več ne bojim…. Na srečo je otrok v veliki meri prudukt genov in ne samo okolja…
Glede moje partnerke, nisem je hotel očrniti. Je zelo v redu punca, vsi jo imajo radi. Ima samo eno lastnost, ki je tukaj kritična, tisto, kar misli, da je njena lastnina (v tem primeru sem to jaz) brani kot levinja in z vsemi možnimi sredstvi in pri tem gre tudi preko otroka.
Nekoč mi je nenapovedano zvečer pripeljala otroka v moje stanovanje, čeprav sem ji prej po telefonu povedal, da nisem sam in s kom sem. Očitno je hotela izzvati konflikt in to vpričo otroka. Na srečo je ljubica pametno odreagirala in se skrila pri sosedu.
Ste še na njeni strani?
Hočem vam povedati:
– da stvari niso črno bele
– da se spreminjajo v času in da počasi (morda prepočasi) vendar vztrajno napredujem
– da so dame žrtve samo toliko kot same hočejo in če hočete je to tudi za njih neke sorte izkušnja, ki jim lahko koristi za nadaljne življenje
– da sem predolgo bil premalo sebičen, ker sem gledal na interese drugih in nisem gledal svojih občutkov in sem predolgo vztrajal v zvezi, kjer sem jaz trpel, dama pa je bila zadovoljna s tem, da so sosedje mislili, da je vse ok.
– da me že dolgo seks brez čustev ne zanima več, oziroma vedno redkeje
– da ste me upravičeno popljuvali glede na tisto, kar sem vam povedal, da pa sem morda opisal predvsem dejstva, ki me najbolj obremenjujejo
Ja, hvala tudi tebi. Kot že verjetno veš, povem kar mislim. Moram pa reči, da sem bila s časom, ob tem kar pišeš, vedno manj razburjena. Pravzaprav sem te lahko Videla mimo vsega tega, kar počneš. Srečno, res.
(p.s. eno zanimivo branje, ki “odkrije” bralcu, zakaj počnemo nekaj, kar pač počnemo, pa če še tako nelogično zgleda: Realitetna terapija v praksi..dr. William Glasser)
Čist te štekam. Verjamem, da si težko predstavljaš življenje v dvoje. Mislim, da je pa predpogoj za osvobojeno življenje v paru, biti s partnerjem, ki ga ljubimo. Potem, vsaj jaz sem se vprašala, zakaj hudiča ga bi sploh imela? Kaj je zame smisel veze? No, s časom sem odkrivala vedno več stvari, ki bi jih rada počela skupaj s partnerjem. Npr. ko sem potovala sama, bluzila okrog, sem se zalotila, kako bi kar v prazno začela razlagati, kaj sem opazila, kaj mi je šinilo skoz možgančke… Torej eno sigurno zadevo, ki jo želim početi v partnerstvu je ta, da delim svoj notranji svet z njim. Da se družim in ne dušim.
“Moja mladost, starši, krivice… to je že davno za menoj in danes nima več bistvenega vpliva name.” – Pa ravno to ti sedi za vratom! (Saj to tudi veš.)
Da so dame samo toliko žrtve, kot hočejo, je pa prekleto res. Kot tudi ti… kot tudi jaz… in tako naprej.
Evo, zdaj v dveh dnevih si menda slišal v glavnem vse, kar ti forumovci lahko povemo. Ne boš zgrešil, če se še malo oglasiš pri tukajšnjem prizadevnem psihologu dr. Rejcu. Pa ne pozabi, da se lahko oglasiš tudi potem, ko boš (to verjamem) uspel bolje urediti sebe in svoje odnose.
Mislim,da je “okregaj me” dobra šola za vse nas…..iskrena izpoved človeka,bolj iskrena sploh ne bi mogla biti……vsi tisti ki ga obsojate,se vprašajte:
ali ljubite svojega partnerja….
kako komunicirate s svojim partnerjem(s povzdignjenim glasom,ali s prijaznim pogogvorom)….
kaj vaš partner sme in kaj ne sme…..
kako nadzirate svojega partnerja…….
ali ste srečni v zakonu……itd….itd…..
ogromno parov danes živi skupaj samo zaradi otroka,ali še huje,zaradi tega,KAJ BODO PA LJUDJE REKLI……..
Okregaj me se je nam vsem iskreno izpovedal in v bistvu hoče odgovor na vprašanje,ali naj živi skupaj z materjo svojega otroka samo zaradi otroka……med vrsticami se mi zdi,da hoče prav ta odgovor in moj odgovor je NE in še enkrat NE….če otrok ne čuti med staršema prave pristne ljubezni,to bistveno vpliva na otroka in njegov razvoj ne gre v pravo smer…..mnogo zakoncev pa počne ravno to,med seboj se žerejo vpričo otrok,med ljudmi pa se delajo da nič ni…..mati njegovega otroka pa počne stvari,ki jih ne bi smela,ne bi smela v svojo korist izrabljati otroka (primer kako ga je nenapovedano pripeljala k njemu domov,čeprav je vedela,da ni sam…)…da se jo da podkupiti z denarjem…..da se histerično odziva…..da mu je grozila z izselitvijo v tujino (primer Jurija,ki ga je oče ugrabil)…vse naštete stvari še kako negativno vplivajo na otroka,to je navadno izkoriščanje otroka za svoje lastne interese,kako pridobiti,kako izsiljevati njegovega očeta……
ne dragi “okregaj me” (kakšno bolj normalno ime bi si pa že lahko izbral),čimprej moraš otroku in njeni mami dati vedeti,da vi niste družina in da nikoli ne boste….dobro za otroka pa bi bilo,da ostanete dobri prijatelji,pa brez skaknja v posteljo………
Joj kako ti je lahko najti izgovore za svoja dejanja. Kaksno vezo ima mama in njena vzgoja s tem, da si kakrsen si? Mama je sitna, ker je z otrokom 24 ur ti obcasen ocka pa si krasen. Daj no, ne pretiravaj.
Ce mislis, da imas probleme TI jih resuj, ne pa sa se zgovarjas in opravicujes samega sebe. Nekje med branjem sem zasledila tvoje vprasanje kam bi se sel zdravit. Po mojem bi ti dr. Rugelj prisel prav.
Samo glede na tvoje odgovore, se ti ne zelis spremeniti, in se ti v bistvu ne zdi nic narobe, da si kakrsn si, kar je cist o.k., samo potem ne isci opravicil in izgovorov za svoja dejanja drugje.
Meni se ti ne zdi tako čudno.
Ail naj bi partnerki prepovedoval nekaj, kar si jaz privoščim. Bi ti bilo ljubše, če bi ji rekel jaz lahko ti pa ne smeš? A ni normalno, da veljajo za vse ista pravila?
Kaj pa množice swingerjev, pa ljudi ki se gredo grupni sex, a so to po tvojem vsi bolani ljudje? Po mojem ne. Pač živijo tako kot jim je všeč.
Hvala Jože.
Ja večkrat sem že rekel takemu življenju NE. Do sedaj sem vsakič to prelomil. Od začetka zaradi otroka, potem zaradi strasti (moja partnerka se mi še vedno zdi privlačna), potem… In sedaj sem že od vsega tega utrujen, zelo utrujen. Ta ponavljanja:
– trpljenje ob njej in zavedanje, da ne delam prav
– zbiranje moči in končno odhod in s tem povzročanje nove bolečine partnerki in otroku
– občutek prostosti, nova volja do življenja, novi življenjski načrti, nova ljubica
– skesana vrnitev, poiskus novega začetka, nekaj lepih dni, potem pa zopet prva točka
Ob vsakem ciklu je v tretji točki manj veselja in v četrti točki manj lepih dni.
Sem malo prepozna, da bi pogruntala “toplo vodo” in ti napisala nekaj, kar ti drugi še niso, dragi Okregajte me! Z marsičem napisanim zgoraj se namreč strinjam, pravzaprav z večino napisanega.
Lepo je, da dosledno odgovarjaš, to je zelo lepo, resnično, in te debate lahko pomenijo zate vsaj korak naprej v tvoji nemogoči situaciji, opravljaš neke vrste skupinsko terapijo, kjer si izpostavljen le ti, ki si se dal izpostaviti… Dobro prisluhni vsemu zgoraj napisanemu, “pravi forumaši” ( v pozitivnem pomenu !!!) ti odgovarjajo (ne vem, koliko dolgo bereš ta forum – jaz že kar dolgo).
Vso srečo!
p.s.
ne morem si kaj: poboljšaj se.
No da ti “kulturno” odgovorim, ker je vecina videla veliko zalitev v mojem postu, ki ni bila tako velika in ti to ves. Kakor pravi Gabriel in ima prav, da je za revolucijo potrebna dolocena kolicina nasilja, tako tudi jaz napisem s takim tonom pac, da vidim kako se odzoves; in tvoj nacin odziva je zelo podoben Aligatorjevemu, zato kar stopi v kontakt z njim, mogoce ti kaj pametnega svetuje.
Ne bom se obesal na tvoje moralne norme, ker imava zelo razlicne poglede na svet. Pac vsak dela kot mu pasa.
Pac kako naj se izrazim : Ko je “Okregajte me” ujel zlato ribico je ta rekla “Izpolnim ti tri zelje. Izberi.” In nas “Okregajte me”, je odvrnil: “Naj ne trpim materjalnega pomanjkanja, naj me imajo zenske rade, ter zdravja da bom to uzival.” No in zelje so se uresnicile. In zdaj ko nas se dragi “Okregajte me” pritozuje, mu ribica nazaj odvrne. “Jah, saj pa nikjer nisi omenil, da bi rad bil srecen.”
No upanje imas , ker govoris iskreno, ter imas voljo da nekaj spremenis, zato pac zate ni izgubljeno.
Pustimo dogodke preteklosti, tudi nisem hotel kakorkoli odpirati tvojih ran, povedal sem ti samo vzrok zakaj bezis. Zdravilo bos moral dobiti sam.
Kar je izzvalo jezo pri meni, kot sem ze rekel niso tvoje moralne norme ampak dvolicnost. Zakaj? Ker sam skaces na isti dan iz postelje v posteljo ter zapuscas , ce ze ne zeno pa otroka, v trenutkih ko te najbolj potrebuje. Kot si ugotovil se bo cez nekaj let osamosvojil in takrat bo prepozno, skoda bo ze narejena, ter spet se bo prenesla stvar v rodu naprej. No v vsaki generaciji v milejsi obliki ampak bo se. In ali se ravno tega ne bojis, ker ves kaj bi s tem povzrocil svojemu otroku.
No jezi me to da, ko je bila zena v poziciji, da dobi novega mogoce zelo ljubecega partnerja, ki bi jo lahko razumel in mogoce dobrega skrbnega oceta otroku , ter tako ne bi vec gojila negativna custva in bila sfrustrirana kot pravis (katera zenska pa jih ne bi ce moz podira vse koklje okrog), ter imela moznost da bi bila srecna, potem pa se vmesas ti in egoisticno razdres vse kar bi lahko bilo, ko pa se stvar pomiri, pa spet skok k drugi zenski , ko ni vec bojazni da bi zgubil zeno, s katero pa noces ziveti ?????
Res je problem v temu da nisi zvest, vendar se najmanj zenskam, Sebi nisi zvest in svojim nacelom (saj ne mores biti ker jih nimas) se najmanj pa hoces dobro sinu,ker ga ravno s svojimi dejanji begas. Vidim da si komunikativen ter zlahka postavljas obrambo na bojnih crtah, problem je le da tvoje cete nimajo pravega komandanta, ki bi zagotovil dolgorocen nacrt, ter tako prezivetje celotne vojske. No ker si razgledan ti ne bo tezko brati iz prispodob.
Pa se to. Na forumu ljudi ne smes enaciti z osvajanjem zensk, ki jih bos s svojo podobo ter uglajenostjo odgovorov preprical naj se postavijo na tvojo stran, kajti zivljenje ne sprejema zaveznikov, s temi stvarmi se bos na zalost moral soociti SAM.
pozdrav.