Nezaupljiva
Pozdravljeni!
Stara sem 23 let moj fant pa 28.. Nasplošno se razumeva vredu in sva si precej skladna na vseh področjih.
Skupaj sva skoraj 1 lto. Vem, da to še ni dost ampak je to moja prva resna veza, ki ima potencialno prihodnost.
Prej sem bila tako bolj avanturistka in nisem želela resne veze 🙂
No sedaj se je to spremenilo .
Problem je to, da sem zelo nezaupliva in kar precej lubusumna in to je edini razlog, da se kregava.
Sicer je on tudi samo svoj ampak je povod za kregarijo ponavadi pri meni.
Problem je nastal na zaćetku veze (oz. na to se vedno spomnim) in me je nekako zaznamovalo. Skupaj sva bila kmaj kaksne 3 mesece. Včasih je še imel stike z bivšo punco izpred 7 let nazaj… vedno je klicala ona (1-2x na mesec) nikoli on. Tako ga je poklicala, da ga je spomnila, da ima rojstni dan čez 2dni.. Češ pridi…
In je šel, mene pa na nek način domov poslal (ne živiva skupaj še) no to je men prizadelo do konca.
Sploh nisem vedela kako fejst. To sem mu povedala, se mi je opravičil že 10x zaradi tega.. in sedaj nekako pozabljan. Ona ješe kar klicala in ga vabla kam… Sedaj je prekinil stike z njo čisto ne odzove se , ona je tudi pogruntala, da ne bo nič. Ampak to je mene nekako zaznamovalo. Nekje globoko vs ebi sem mu zamerila in zato imam včasih “izpade” lubusumje, slaba volja, zadirčnost,…. pa še kaj se najde.
To je kar resno načelo najino vezo…
Nočem, da prekineva saj ga imam rada in se drugače dobro razumeva. On ima mene tudi, če me ji bi imel ne bi vsega tega prenašal – z moje starni.
To me nekako čustveno omejuje in sem kot sem sama sebi postavila “diagnozo” čustveno nestabila. Hitro se užalostim, čutim prizadeto, zapostavljeno, manjvredno in sploh nisem zadovoljan sama z sabo.
Drugače bom čez 1 leto diplomirala (izreden študij) in hodim v službo, ki mi je všeč (v velikem podjetju)…
Če imate kakršenkoli navset kako naj postanem bolj umirejena, manj živčna…
Saj sem živčna skoraj skoz in se sekiram. Pa ni vse povezano z zgoraj navedenim ampak še sama ne vem s čim..
Hvala za vaš odgovor
M.
Draga Maja!
Veš v tvoji zgodbi vidim sebe-pa je mogoče sedaj pri meni že bolje, a pred pol leta, enim letom je bilo isto. S fantom sva skupaj skoraj 3 leta, a na začetku veze se mi je dogakalo podobno. Klici, maili, sms-ji bivše in to je tudi pri meni vzbudilo podobne občutke kot pri tebi (ljubosumje, nezaupanje, jeza, užaljenost…). Praviš, da se ti je fant opravičil, da sedaj ignorira njeno obnašanje. Največ je na njem, on te lahko prepriča, “da obstajaš le ti” in da je bivša preteklost. Na začetku, kot praviš po treh mesecih, vajina veza še ni bila dovolj trdna, ni bilo neke navezanosti in mogoče je tvoj fant še razmišljal (bi-nebi)o vajini vezi. Veliko je tudi na tebi, bodi samozavestna. ne razmišljaj o preteklosti. Če misliš, da je zate to to, potem ne obremenjuj veze s črnimi mislimi. Poskušaj uživati, saj ti je v življenju lepo in tudi ostale zadeve (študij, služba) ti štimajo. Vzemi to, kar se je zgodilo kot “nek stimulans” za vaju. Mogoče vaju je to na nek način tudi bolj povezalo, čeprav se to sliši nemogoče, saj se je odločil zate! Tudi bivše prej ali slej spregledajo, da so bivše!
Veliko samozavesti in pozitivnih misli!!!
Hvala za da res vredu post. Saj sem že sama razmišljala tako kot si napisala 🙂
Samo veš kako je rabiš neko potrditev in še kakšno podobno mnenje.
Ja baba je na srečo pogruntala, da je malo preterala zadeve… Saj on ni več nič hotel od nje (niti ni on ta ki je z njo kontaktiral) ampak ona ima v sebi nekaj – vse se vrti okoli mene – vedno in v vseh okoliščibah, ženska pa stara 27 let.. Mislim ne!!
Ja na zadevo več ne gledam tako os3ebno oz. občutlijo in jo moram prebolet in pozabit, ker drugače v vezi ni prihodnosti….
Saj sedaj čež 14 dni praznujeva 1 leto in bom to uporabila kot nov začetek, neko prelomnico 🙂
Hvala in Lep pozdrav
M.
Hmm ja čisto možno ja….
Ampak on je meni zatrjeval, da se to njemu ne zdi čisto nič takega…, da to je isto kot, da bi šel na pijačo z kakim kolegom ali se z nnjim pogovarjal po telefonu…
Jaz sem mu pa rekla, da to nikakor ne more biti isto in, da če si bil z to osebo enkkrat intimen, da to je največ kar si lahko z njim… (ni bil samo sex, to je čustvena intimnost – razlika) NE MORE govorit , da je isto kot kak kolega ali kolegica…nikakor ne – no to mi j dal prav.
Eh dejstvo je, da me to žere vedno bolj. In nikakor mu ne morem zaupat – in se sprašujem, če ima vse skupaj še kak smisel ali naj raje vse skupaj prekinem. Rada ga imam ampak ne gre več tako dalje.
Še vedno mislim, da mi morda skriva in se vseeno sliši z njo, on sicer zatrjuje da ne, res da ona ne kliče več ampak morda jo on in se skrivaj dobita ali pogovarjata.. ja to se je pač zgodilo, porušil je moje zaupanje in sedaj lahko govori resnico pa mu jaz ne vrejamem… Sem pač nezaupljiva in to je vedel pa se je vseeno igral…..
p.s. Maja – maja_ je isto, se se zgoraj zatipkala (da nebo pomote)
Vam zaupam še mojo zgodbo:
Sem zapustila enega, ker se je srce vnelo za drugega. Potem je drugi vseskozi verjel, da imam še vedno prvega in je bil prvi prepričan, da imam drugega … Jaz pa vse leto žalostna in sama, ker mi ni izkazoval ljubezni ne drugi ne prvi … Sama ob praznikih, sama ob rojstnem dnevu, sama v hudem, sama v dobrem.
Komu sem bila vse leto zvesta?
No, vsaj sama sebi …
Morda se najde kje tretji … ?
Ja, saj se tudi jaz strinjam, da niso krive le bivše! Vsekakor in predvsem tudi fantje! Tudi jaz sem se po tem, ko sem se razšla z bivšim še kdaj slišala po tel., ampak ko je imel novo punco (jaz še nisem imela novega partnerja) sem prekinila te stike in tudi on me sčasoma ni več klical. To se mi je zdelo najbolj fer do vseh nas treh! In sedaj sta onadva srečno zaljubljena, kar jima čisto privoščim!
Bivša od mojega sedanjega partnerja je vedela, da je on v novi vezi in ga je klicarila, to se mi zdi nefer s strani bivših žensk!
to je pravzaprav težka situacija.
Ko se enkrat upravičeno pojavi nezaupanje zaradi prikrivanja, je težko vzpostaviti trdno parnerstvo.
Potrebno je veliko pogovorov in seveda absolutno – resnica.
Moja izkušnja je pravzaprav še bolj zoprna.
Bivša je bila vpletena na razne načine kar nekaj let. Kje sva zdaj. Ker nisem trezno presodila, imava 3letnega malčka (ki ga ne bi imela, če bi videla, v kakšni situaciji sem) in razmišljam o ločitvi. Nikoli ni zares razumel moje prizadetosti, ker ni mogel postaviti meje, nikoli ni zares obžaloval…
Vsak se na svojih napakah uči. Žal.
Če ne bosta zares razčistila, odidi. Nima smisla vleč neko zvezo in se matrat, če ni na obeh straneh pravega zaupanja in brezpogojne odkritosti. To je moja, sedaj žalostna izkušnja.
V taki situaciji, kot sta sedaj – to, da greš z bivšo na drink, ni isto, kot če greš s kolegom.
V bistvu me je v tvojem prvem postu najbolj zbodlo to, da je šel k bivši na rojstni dan, tebe pa poslal domov. Če je veza odkrita, bi morala it na rojstni dan skupaj. Recimo: Če bi bila ti za to. Ali pa sploh ne.
Ni razčistil. In prav tako ne razume.
Ja saj mene je tudi zbodlo to, vrjemi kar skušam pozabit pa nekot ne gre…
Pa moram rečet, da je vedno bolje. Vprašala sem ga zakaj je to nardil, zakaj je šel za rojstni dan na pijačo z njo pa je rekel, da je pač te poklicala pa, da se mu je zdelo prav, da to nardi. HJa ne, dol padeš. Rekel je, da ni vedel, da me bo tako prizadel s tem dejanjem, pa sem rekla ja, da me je in, da tega ne bom nikoli pozabila… Potem sem rekla, da upam, da se mu je splačalo… Pa je rekle, da mu je žal in, da ne se mu ni, ker če bi vedel ne bi tega nardil…
NBo saj upam, da bo to šlo prej, ko slej mimo mene, stikov sedaj nimata nobenih že par mesecev in, če bo ostalo tako bo Ok, če pa se baba javi pa je KONEC!!
Ona je vedela, da ima punco in se na to požvižga, ker je posesivna…
Saj zadeve sva uredila in sva se pomenila…. tega se drži. Ampak mene pač še vedno malo žere, nekje – vsake oliko pač mlo pride na plano..
Fer nefer – bojte se bivših. Včasih prevlada mnenje, da varanje z bivšo ni čisto tapravo varanje, saj veš, ona je bivša, z njo je intimnost nekaj znanega, nekoč običajnega….
Se pa totalno strinjam z izjavo, da če bi bil fer in imel odkrit odnos, bi te vzel s sabo na rojstni dan in te ji predstavil. To da je odšel sam in tebe poslal domov oz. te odslovil, naj se opravičuje kot hoče, jaz bi mu pobegnila in našla nekoga, ki bi bil odločen, da sem jaz tista, navkljub vsem bivšim.
Jaz se s svojim bivšim pogovarjam po telefonu in to ne na skrivaj. Tudi če je zdajšni zraven, klepetam – saj nimam nič za skrivati in nič takega za povedati, kar tudi zdajšni ne bi mogel ali smel slišati. Tudi vedno mu povem, kaj se kaj z njim dogaja (z bivšim)… Na začetku sem ga vprašala, če ga to moti (zdajšnega namreč), pa je rekel, da ne, ker ve da je to BIVŠI in da sem jaz sedaj Z NJIM – o temu ni dvoma. On je prvi in to ve, zato ga moj klepet z bivšim ne moti.
Če pa mu tega občutka ne bi dala – to da je sedaj ON “MOJ”, pa mogoče pogovorov ne bi toleriral, sploh pa če bi rekla, sory miško, bivši ma rojstni dan, grem k njemu sama, da mu čestitam???? Če ne bi popizdu – kakšen odnos pa to potlej je???? Premisli!!!!
ja, potrebuješ čas da prizadetost izgubi ostrino, pozabiš tako ali tako ne, pa njegovo odkritost.
Pa še nekaj: zavest, da lahko živiš in preživiš prav tako brez njega. Če se boš tega naučila (v parnerstvu se včasih kar malo pomehčamo in postanemo tako čustveno odvisni), se bo on tega presneto dobro zavedal in ne bo počel neumnosti, zaradi katerih bi te lahko izgubil.
To, da ga ženska kliče ne moreš preprečiti, lahko pa on klic zavrne.
Želim ti veliko sreče.
Hja jaz tudi ne bi želela it z njim, da ji čestita, ker t ženske nočem videt!!!
Že tako jo bova ziher letos na Lentu srečala, ker oba delava na >Lentu (sicer pri različnih firmah)
Ja on na njen sms ali klic več ne odreagria, ker sem mu povedala kako me to prizadane, oz. je imel priliko videti kako se počutim , ko ona to nardi (poslala mi je sms enega lepega nedeljskega popoldneva) in se bila v takem šoku,, da skoraj vrjet ni mogel, ti je bilo ene 4 mesece nazaj od takrat oa ni več kontakta tudi ne z njene strani in res upam, da bo tako ostalo.
Ja imaš prav občutek je še sedaj oster in bo vrjetno minil. Samo res, da se ne bo zgodilo spet kaj takega da bi ga ponovno podžgalo, potem pa nevm kako bom prenesla.
Ja mislim, da se je on tudi tega zavedel in spoznal, da to ni ok, če se pa že 100% ne strinja je pa res, da upošteva sedaj mojo željo 🙂 že to je dosti.
Hvala za nasvete