Nezainteresiran os.zdravnik
Vsakič sem razočarana, ko grem od zdravnika. Sem relativno mlada, imam terapijo za ščitnico, pred tremi leti mi je dal AD, pa še neke tablete za kri. Sicer grem nekajkrat na leto k njemu (ponavadi kaka gripa ali podobno), takrat me posluša kaj imam za povedat, napiše recept in to je to. Nikoli in nikdar me še ni vprašal kako pa je s ščitnico, ali je počutje po AD kaj boljše ali ne….meni to ni normalno. Za moje pojme bi se moral malo bolj potruditi, če mi je že vso terapijo dal, da vsaj vpraša, ko pridem kako je s tem. Imam občutek, da ga čisto nič ne briga. Pa naj povem, da sem med tem že prenehala lani poleti z AD, ker je bilo boljše, pa se je na jesen spet začelo in je rekel samo “ja pa nadaljujte”. Zdaj sem bila pri njem in mu sama povem, da že 14 dni ne jemljem in mi reče “ja boste že sama vidla kako in kaj” – ali je to odgovor. Valjda bom sama videla, ampak ti si tam zato, da mi svetuješ, kaj vprašaš, svetuješ…..grrr
Da bi mogoče pogledal ali se vse te tablete, ki mi jih predpisuje kaj križajo med sabo….ah kje pa, sej bolj bomo bolni, bolj bodo služili na naš račun:(
najprej morm portkat, ampak jaz grem k zdravniku precej redko, zadnja leta verjetno 2x v 5 letih. ampak ko sem tam se sam zahvaljujem ne vem komu, da mi ni treba večkrat priti. se mi zdi da je dohtar tam le malo za okras. od njega nisem slišala še enega pametnega nasveta. vse kar je, je da napiše recept, pa za bolniško te tud zelo hitro vpraša če jo rabiš…
v bistvu ti je povedal čisto prav.
da se terapija prilagaja trenutnemu stanju, je pa ja jasno. če jemlješ tablete kar tako, za brez veze, brez potrebe, lahko narediš več škode kot koristi.
osebni zdravniki imajo dokaj utečen izbor zdravil, ki se predpisujejo, s časom veš na pamet katera se križajo in katera ne. se grem stavit, da če bi dotični zdravnik šel dejansko pogledat v farmakopejo, če se zdravila križajo, da bi tukaj jamrala, da zdravnik itak ni nič vedel, da je mogel celo v knjigo pogledat…
in na žalost, zdravnik ima za pacienta 7 minut. nikar pozabit, da je zavarovalnica tukaj zelo pomembna mačehovska mati.
in nenazadnje, skoraj pol ljudi po raziskavah pri osebnem zdraviku rabi samo to, da ga nekdo malce posluša (imajo somatomorfno motnjo), kar si tudi ti sama potrdila. to še gre en čas. težava pa je v tem, da eni to fajn zavlečejo in se časovno kot domino efekt urnik podere.
mlada si še, mejhen manj jamraj pa malo drugače še poglej na situacijo;-)
je pa res, da nekaterim ljudem ne bo nikoli prav…
Zdravniki nimajo več časa za bolnike, bolniki pa dobijo občutek, da jim medicina več ne služi. farmacevtska podjetja so si “kupila” pravico narekovati zdravnikom. V tej smeri ti svetujem, da preveriš vsa zdravila in njihovo kopatibilnost. V kolikor si pripravljena delati na sebi, ti priporočam, da si prebereš knjigo dr. Platt – Bioidentični hormoni, kjer boš našla informacije glede delovanja ščitniških hormonov, sama lahko narediš veliko, zdravnik te samo pelje po poti. V kolikor te bo knjiga prepičala, ti svetujem knjigo dr. Vanje Grbac Kuharica v coni,
lp
malo manj jamraj….sigurno si zdravnica:))
Ni čisto tako, v zadnjem času mi je dvakrat predpisal zdravila, za katera mi je v lekarni povedala, da glede na to kaj jemljem niso najboljša mešanica in da moram biti pazljiva kdaj kaj vzamem. To bi npr. osebni zdravnik lahko rekel. Sem imela pač srečo, da sem v lekarni naletela na osebo, ki ve in ji je mar.
Pa ali je tebi normalno, da po treh letih jemanja AD zdravnik niti vpraša ne kako se počutiš in ali je stanje boljše in bi bilo odmerek za zmanjšat ali ukinit?? To sem naredila sama glede na navodila zdravil.
Pa tolk zelo mlada tudi nisem kot si mogoče mislila.
nisem kar misliš, poznam pa zadeve iz prve roke.
verjetno si ob terapiji hkrati dobila tudi navodila kako in kaj s terapijo. na praktično vsakem izvidu to piše.
ko prideš k osebnemu zdraviku je vprašanje – kakšne so vaše težave. in ti poveš težave, ki jih imaš…vsaj jaz povem vse težave. ker je pri osebnem zdravniku tekoči trak, je logično, da ti sam poveš težave, ne da jih on išče v osnovi (razen podvprašanja, ki se sproti porajajo). če izrecno ne izpostavim svojega kroničnega stanja, to pomeni, da z njim ni težav, kaj ne…zakaj ga bi sicer izpostavljala. zdravniku povem kaj vse je z mano namore, ne kaj je z mano ok…
moja zdravnica sicer na koncu vedno vpraša – če je še kaj kar želim povedati ozirma vprašati.
nekaj je pa res. dopuščam seveda tudi možnost, da imaš srečo, da je tvoj oz eden od tistih 5% stričkou, ki jim že dol visi in bi šli radi samo v penzijo že končno…
ampak vseeno, jamraš pa še vedno kar veliko. malo bolj svetel pogled na svet no:-))))
Kolegica, ki je farmacevtka, pravi, da pridejo ljudje s tako mešanico receptov v lekarno, da ji postane kar slabo. Na začetku je ljudem skušala svetovati in jim kaj namigniti v tej smeri, pa se je izkazalo, da je slaba ideja, ker slepo zaupajo zdravnikom in kaj pa ena prodajalka v lekarni ve. Tisti, ki jim je malo bolj mar za svoje zdravje, pa itak sami preverijo na netu in jo nato sami vprašajo za nasvet.
Avtorica, vsi AD niso primerni za ljudi s težavami s ščitnico. Društvo Metuljčica poznaš?
Eh, prvotnega posta mi ni spustilo skozi zaradi pripetega linka.
Imam kolegico farmacevtko, ki pravi, da ljudje pridejo s takšno mešanico receptov, da ji postane kar slabo. Na začetku je skušala svetovati v tej smeri, pa ni bilo dobro sprejeto, ker ljudje slepo zaupajo zdravnikom, ne pa neki “prodajalki” v lekarni.
Poznaš forum Metuljčica? Ravno tam sem prebrala, da vsi AD niso primerni za ljudi, ki se zdravijo zaradi težav s ščitnico.
neverjetno, kako nizke zahteve imate do svojih zdravnikov.
moja osebna zdravnica pogleda kartoteko in se pozanima, kako je s tistimi stvarmi, zaradi katerih me je zdravila pred letom, dvema, tremi…
če pa ima oseba neko kronično bolezen, pa bi bila dolžnost njenega zdravnika, da jo spremlja in ne, da ji predpisuje le zdravila ter jo na hitro odpravi. sploh bi bilo to nujno v njenem primeru, saj je na stalni terapiji!
še enkrat – menjaj zdravnika!
Splošni zdravniki po zdravstvenih domovih so približno podobni sprejemnikom na servisih vozil – samo bolj šolani.
Prideš na servis in rečeš, da nekej trese (beri:imam visoko vročino). Vpraša te če si preveril pnevmatike (beri : dobiš sirup za zbijanje temperature).
Če čez nekaj dni problem ni odpravljen te oba pošljeta k specialistu.
večina kroničnih bolnikov je na stalni terapiji 😉 vključno z mano:-)) če imaš težave s kronično boleznijo, to pač poveš. v nasprotnem primeru pa greš na kontrolo (kontrola zame ne pomeni to kar je omenila avtorica – da gre za gripo ipd.). v tem ne vidim težave.
večina osebnih zdravnikov tako ali tako že pozna svoje paciente. moja ne rabi brskat po kartonu, si več ali manj vse zapomni:-)))
Na žalost je tako, da se mora bolnik sam brigat zase (vsaj večinoma). In če ti manjka energije, ali pa idej, kako najbolje poskrbet zase, se lahko tudi ne konča najbolje.
Za kronične bolezni bi bilo meni normalno, da me zdravnik sem in tja, ko pridem spet po zdravila, vpraša kaj in kako, in malo pogleda, kdaj in kako zdravila rabim, mi kaj svetuje. Seveda je najlažje napisat recept in čao.
Imam kronično bolezen. Že do same diagnoze je trajalo ohoho časa in bi se še vleklo, če na eni točki ne bi jaz rekla, da zdaj je pa tega dost in naj kaj ukrene. Moje predhodno “jamranje”, da to pa to ni o.k., je vzela zgolj kot jamranje. In naj blablablabla … S tem nisem zadovoljna in bom morala tudi enkrat nekaj ukrenit. Ker samo tablete jest celo življenje znam tudi jaz. Pa ne rečem, da to ne bo potrebno. Ampak kdaj pa kdaj bi pa zdravnik moral tudi malo razmislit o konkretnem človeku in problemu imet kakšno idejo, kaj se lahko zgodi. Ali vsaj bolniku jasno rečt, da ne more/zna/ni pripravljen storiti nič več kot napisat recept. Da vsaj vemo pri čem smo.
Priznam, na srečo sem redko pri os.zdravniku, če je sreča, le 1x na leto, ko pridem po nove napotnice za specialiste za kontrolo.
Če pridem za kaj drugega, se pogovoriva glede trenutnih težav, na koncu pa res povpraša, če že rabim novo napotnico za kontrolo. Itak mu prinesem izvid specialista in mojo kronično bolezen vodi specialist in ne on.
Vsaj za mojo bolezen so specialisti in oni odločajo, kako terapijo bom imela in kako me bodo vodili, na kake preiskave me bodo pošiljali, ne pa osebni zdravnik.