Nezadovoljna sodelavka
Moja sodelavka je stara 34 let in ima sina starega 10 let. Živi skupaj z mamo, ki ji v
pokoju in ji doma vse naredi (pospravi, skuha, se uči z njenim sinom, nakopuje…).
Njen partner (nista poročena) pa živi in dela v tujini, tako, da se vidita 2-3x na mesec.
Skratka-po moje ji ne manjka nič, ona sama vse ljubi dni objukuje svoje nesrečno življenje.
Edini problem so seveda finance, kar pa je že skoraj normalno.
Ne vem, kako ji naj dopovem, da ji nič ne manjka.
Napišite- zakaj mislite vi, da je nezadovoljna. Ji bom pokazala.
Lep pozdrav. Iva.
Morda bi morala pri teh letih zaživeti na svoje – brez mame in si sama organizirati življenje.
Mogoče jo skrbi to da ni preveč samostojna za svoja leta on je preveč odvisna od mame. Partner 2-3 krat mesečno pa zame sploh ni partner (poročena ali neporočena).
Naj se odseli od doma , poišče novega PARTNERJA in najde nove aktivnosti, ki jo bodo veselile. Predvsem pa mora imeti rada samo sebe in življenje ta hip. Prebere naj kakšno dobro knjigo na to temo.
Pravi, da ji je hudo, pa njena mama naredi vse?? Jaz bi prej rekla, da ji je dolgcajt. naj se sama osamosvoji in samoorganizira, pa ne bo imela časa razmišljati, da je nezadovoljna. Če ne drugega, naj začne ceniti mamino delo. Zadovoljna naj bo, da ji je sploh dano živeti. Seveda pa se je potrebno potruditi za preživetje.
Ce se od vsega drugega distanciram,v ospredje pa vzamem to njeno zivlenje s partnerjem.To zadevo dobro poznam in resnicno je tezko ziveti brez partnerja.Ti kratki obiski niso to,kar bi morali biti.Grozen obcutek in lahko je ze to dovolj,da jo pestijo,ta vecna nezadovoljsta in mislim,da tudi prave energije nima,da bi opravljala vlogo zene ,matere in gospodinje,kot vse ostale..Prav zaradi tega tudi zivi pri mami.Nevem,mogoce se motim..Ampak sigurno je nekaj na tem. Nima prave volje,s tem ko ne ve kaj in kako sploh.Kaksno vlogo naj ima ??Ima vse in hrati skoraj nic.Prasa se naj,kaj so njene zivlenjske zelje in sledi naj svojemu srcu.Srecno!
Vcasih nas ze majhne stvari,ki jih naredimo, spravijo v dobro voljo in nam dajo energije za naprej. Jaz bi ji svetovala naj za zacetek prevzame dolocena opravila, ki jih sedaj opravlja mama, nase. Ko bo koncala, naj se ozre nazaj in pohvali sama sebe. Naj kaj dobrega skuha za sina in mamo, sigurno jo bosta pohvalila, pohvala pa je kot obliz na rano, takoj se bo bolje pocutila. Pa se kup drobnik stvari se bi naslo za popestritev.
Lp Senja
Nemogoče je človeku, ki ima problem, dokazati, da to ni noben problem. Ni važno, kaj je tisto, kar nas tišči k tlom, v danem trenutku se nam zdi nerešljiva ovira, tudi, če nas cel svet prepričuje, da to ni nič takega.
Najbrž res ni srečna. Če ti mama vse naredi, še ne pomeni, da moraš biti srečen človek. Dokler se ji ne bo posvetilo, da mora tudi sama kaj narediti, če ni zadovoljna in hoče to spremeniti, bo še naprej ujeta in nesrečna.Včasih je pač treba ubrati čisto novo pot, a ljudje pogosto nimajo poguma za to in se raje še naprej smilijo sami sebi in čakajo, da se bo kaj spremenilo, kar samo od sebe.
Na vse povedano, mislim, daje tvoja sodelavka pri teh mladih letih nesrečna zaradi pomanjkanja CILJEV v življenju. Pri 34 letih, z 10 letnim otrokom (najin starejši je 11), z mamo v penziji, ki ji streže spred’ pa zad’, z partnerjem, ki je sicer v tujini…. Naa, naj si postavi cilje:
– Jutri bom jaz skuhala kosilo – naj si mama odpočije
– Od jutri se bom jaz učila z mojim otrokom
– Vsako juto, ko bom vstala, si bom zaželela dobro jutro, in samo sebe objela, ker je pred mano čudovit dan
– pa še pa še naprej
Brez ciljev, v življenju ne pride nihče daleč!