nevzdržni odnosi v družini in ločitev
Spoštovani, resnično vas prosim za pravni nasvet:
V moji družini so od vedno nevzdržne razmere (za kar lahko pripišem krivdo očetu, ki je alkoholik (česar sam ne prizna) in posledično ima zrahljane živce in se sploh ne obvlada niti v treznem stanju. Naj povem, da je že starejši od 60 let. Mama nekaj čez 50. Trije odrasli otroci smo že nekako na svojem.
Mama se je poročila k hiši zelo mlada in je bila vedno tiho in prenašala vse žalitve in zmerjanja, vedno je delala, ma kaj delala, garala in garala. sama vgajala otroke in skrbela za manjšo kmetijo in ostarelega fotrovega očeta. Moj oče pa je po službi počival v samskem domu (blizu) in se vračal le ob vikendih. Takrat je ponavadi že prišel okajen in smo se ga vsi bali, otroci nismo smeli kričati in se igrati. Večkrat je zmlatil svojega očeta, pa tudi mojo mamo (ženo). Nikoli ga ni brigalo, kako bo delo na kmetiji opravljeno (vse je delala največ mama), ni ga zanimalo, s čim bomo kupili kruh, ni ga zanimalo, da bi staro hišo obnovil (pa je zidar???). No, otroci smo nekako odrasli do tistih najstniških let in se postavili na mamino stran (takrat so se sicer fizična nasilja malo prenehala, psihično nasilje pa močno stopnjevalo. In to psihično nasilje je pustilo posledice na nas otrocih (smo živčni, razdražljivi, a delavni in pošteni), mati bo najbrž pristala v psihiatrični bolnišnici, če ji ne bo kdo pomagal.
Oče se je pred leti odselil v dom ostarelih (mladenič pri 60-ih), ker je bila to njegova življenska želja. Na tiho je spakiral in nas hotel osramočeno zapustiti. Mi smo sicer nekako zvedeli, da bo odšel in se je v nas odvalil vseživljenski kamen od srca. Po enem letu in pol je ugotovil, da nima kaj početi med starčki, pa tudi napiti se ga ni smel, in tudi rad se je sporekel (so mi drugi povedali) s sostanovalci. In se je z vzdignjeno glavo vrnil nazaj domov, psihično nasilje pa je preraslo vse meje (da ne omenjam njegovih vsakomesečnih pijanskih kalvarij, ki trajajo nekako 14 dni. V teh 14 dneh samo pije in spi in hodi po hiši ponoči in kriči in zmerja in nori in razsaja, tudi razbija z vrati in hodi grozit mami in ostalim v sobo. Poleg tega je tako pijan, da sploh ne ve kaj dela, in se poščije po laminatu na hodniku, ali pa pusti celo noč vodo odprto, veliko potrebo opravi v bide namesto v školjko, včasih celo v rjuhe (po nasvetu socialne delavke mu mama ne pere več)… No res je hudo kot v kaki kriminalki. Imeli smo že policijo, socialno, zagovore pri sodniku, batine….. Po nekem incidentu so ga peljali na zdravljenje v psi. bolnišnico, kjer so ga odpustili, saj sploh ni kazal najmanjše volje za sodelovanje in nas je pri dohtarjih blatil (sicer moj stari pravi, da so ga odpustili, ker nima tam kaj početi, ker z njim ni nič narobe). Ampak on NI NORMALEN. Izmišljuje si zaničevalne pesmice in jih cele noči prepeva, pa podnevi tudi okoli hiše, pa vmes kriči in zmerja. Naši sploh ne kuhajo več, še jedo bolj malo, saj skozi tuli, da jedo njegove žulje, čeprav vso hrano sami kupimo ali pridelamo. (problem je v tem, da smo se proti fizičnemu in psihičnemu nasilju uprli šele, ko smo otroci odrsali in so se naši partnerji postavili na našo stran (ženske se pač same nismo mogle, saj smo bile fizično nemočne in ogrožene). Naj povem da živi v hiši le še ena hči z družino, ostali otroci smo zdaj stran.
Hišo je popravljala 99% mama s svojimi skromnimi prihranki in njenimi sorodniki.
Moj stari pa non stop hodi okoli lagat (no v vasi, saj ga vsi poznajo in nihče ne spoštuje) ampak v bližnje kraje, tudi k zdravniku, odvetniku, po gostilnah… pravi, da je pri hiši vse on kupil, da je celo hišo samo on popravil, da vsi žremo samo njegove žulje…ampak resnica je ta, da je za skoraj vse zaslužna mama Vse je kupovala na obroke, poleg službe hodi še popoldansko čistit, da kaj privarčuje….mi vsi to vemo…ampak on ta ko vztrajno in prepričljivo laže in zaničuje. da žremo njegove žulje: nam otrokom nikli nič ni dal, nikoli, prav nikoli nas ni nikamor peljal, nikoli pohvali, samo zmerjal (še zdaj smo vsi lenuhi in brezdelneži, pa smo si npr. otroci sami vse sezidali, sami kupili avto, vsi smo v službi, nikoli popoldne pred TV, pač pa na vrtu ali kjerkoli se pokaže delo, drva…
Zdaj je prišla ta kalvarija tako daleč, da (se je izvedelo po drugih) je menda dal oče vlogo (tožbo) za ločitev. Po oglasih bo (je) menda že dal večji del skupnih strojev, prodal naj bi vse, kar se bo prodati dalo.
Zdaj pa vprašanje:
vem, da ne more prodati stvari, ki so bile pridobljene v času trajanja zakona. Toda kako se temu upreti in zaščititi. On bo namreč lahko vse stroje in aparate prodal, ko ne bo nikogar in bomo vsi v službi. le kdo pa vpraša, kadar kupuje po oglasih, ali je ta predmet stvar skupnega zakona in ali je dano soglasje drugega partnerja.
zanima me še to: oče naj bi šel živet v varovano stanovanje. Če se bosta (upam) starša zares ločila, vem, da gre vse na pol. Oba sta lastnika hiše in zemljišč 50%.50%. Mama se iz hiše ne bo odselila, saj je celo življenje garala za obnovo, za obstoj kmetije. V hiši naj bi še naprej živela hči z družino in ti naj bi tudi naprej skrbeli za kmetijo. Jaz živim poleg v svoji hiši (ki sva jo zgradila s partnerjem). Hiša se torej ne bo prodajala. kako in s čim naj mama odplača tega starega hudiča, da bo dal mir? Mama denarnih sredstev nima (mi otroci pa tudi ne). kaj lahko oče zahteva??? Ali bo ostal še naprej lastnik hiše in nas bo hodil psihično maltretirat??? Ali se mu lahko ponudi zemljišča na slabših terenih (torej ne okoli hiše) – pa saj jih ne bo sprejel. Otroci najbrž nimamo tu nič za se vtikat?
Kaj se zgodi, če mama na sodišču reče, da se ne bodo odselili in da ga ne more odplačat. Kaj se zgodi, če mama na sodišču reče, da se ne želi ločit (konec koncev je njeno življenje že uničeno), starega hudiča bo pa tako ali tako imela še naprej za vratom, da jo bo maltretiral??
Ne znam opisat naših razmer, toda vedite, da so zares grozne. Moreče.
Pomagajte nam. Čimprej. Kako naprej.
Spoštovana Naja!
Za odgovor na vaše vprašanje, se je najbolj obrniti na odvetnika ali PIC (01) 540 19 14.
Lahko vam odgovorim v grobem in na splošno.
Očetova pravica je, da se lahko loči tudi proti volji mame. To je ločitev s tožbo.
Premoženje se v takem primeru po tem deli v posebnem in ločenem postopku. Vaša mama bi v tem zahtevala več kot 50% premoženja, glede na to, da je vložila več materialnih sredstev, osebnega dela in angažiranja, skrbi za otroke in gospodinjska opravila. Skratka, dokazovala bo, da je prispevala bistveno več kot 50%. (če ni drugače, potem se bo razdelil tudi dobiček od prodaje strojev.)
Delitev premoženja je pogosto zelo težka in v njej ni zmagovalcev.
Možnosti pa je več. Veliko je odvisno od dogovora, sicer na koncu ob razprodaji in kasneje delitvi “dobička”, izgine velika vrednost prvotnega premoženja. Tu je verjetno edina vloga vas, otrok. Da pomagate pri dogovarjanju, če je to sploh možno. Upam, da vam bo skupaj nekako uspelo.
Lepo pozdravljeni in želim vam, da bi vam poleg teh pravnih zadev uspelo rešiti tudi vaša življenja. Želim vam, da bi imeli mir.
Spoštovana Naja,
vsekakor imate katastrofalne odnose doma, posledice čutite tako in/ali drugače.
Vaša starša se lahko ločita sporazumno, za kar je očitno malo možnosti. Sicer pa na podlagi tožbe. Po vsej verjetnosti bo oče vložil tožbo na sodišču. Vaša mama lahko prosi,da se pogovorita (e) na centru za socialno delo in skušate sporazumno rešiti stvari.
Sicer pa, danes ni več pomemben vzrok ločitve in tega na sodišču tudi ne ugotavljajo. Edino ena stvar je, da ti postopki, ko se ljudje ločujejo s tožbo, trajajo dologo časa, tudi več let, seveda pa je največ zapletov okoli premoženja. Tu morate biti pozorni ker je več postopkov in si njati dobrega odvetnika, ker brez njega ne boste zmogli (predlagam, da se najprej pozanimate, koga dobiti). Morate pa vedeti, da je pri ločevanju več postopkov, eden je ločitev kot takšna, druga je razdelitev premoženja, tretja pa še razdružitev premoženja. Ta pride potem in se jo spet uveljavlja s tožbo, ko je določeno, koliko komu pripada. Ves ta postopek lahko traja tudi pet, deset ali več let.
Upam, da ima mama račune, od vrednejših strojev in podobno, kar ste kupili in da jih bo skušala uveljaviti. Na sodišču namreč štejejo samo dokazi. Ker pa imate kmetijo, pa je vprašanje, če se to lahko sploh proda, če nimorda zaščitena. Skušajte tudi dokazati, da je oče bival v samskem domu in tam plačeval in podobno, ker potem ni mogel toliko prispevati za življenjne kot mati. Dobiti priče, ki bodo povedale, kako je mati skrbela za vse, dejala denar in poodbno, da boste s tem zmanjšali očetov delež (ga zminimallizirali.
Dejstvo je, da vaš oče, če mu uspe, lahko proda marsikaj in potem ga bo morala mati tožiti za to, oziroma skušati, kar je precej težko, to uveljavlajti pri ostalem premoženju, da on dobi tolio manj. Sicer pa, ko ene stvari ni več, je ni več. In je težko dobiti nazaj, pa tudi vrednost finančna morda ni velika, je pa v uporabi stvari, recimo traktor.
V primeru, da je nepremičnina (hiša) deljiva v naravi, se lahko, v kolikor tisti bivši zakonec, ki je zainteresiran, drugega izplača – vendar v vašem primeru to ni smiselno, saj pravite, da mati nima denarja, v kolikor pa ga boste dali otroci, pa ga bo tako ali tako zapravil. Tako, da tudi to ni smiselno.
Da je hiša deljiva v naravi pomeni, da vsakemu pripada določenm delež in to se potem tudi fizično razdeli. REcimo, če je v dveh nadstropjih, eno pripada enemu, drugo drugemu, lahko gre koplanica na pol in podobno. Skratka stvari niso prijetne.
Ko je nasilen in vam grozi, ga prijavite na pšolicijo, ali pa jo pokličite, da napravijo zapisnik.
Verjetno je malo možnosti, da se vaš oče spremeni. Je pa to nujno predvsem za vas otroke, saj s strani svojih staršev niste prejeli najbolješega vzorca odnosov (tudi to ni najbolje, da je mati vse potrpela in vse prenašala) in to se kar ponavlja in generacije v generacijo in prenaša na otroke, kar pomeni, da vi s svojim stanjem, kot ste ga napisali, vplivate tudi na svoje otroke (hote ali onehote, zavedno ali nezavedno, če ne drugega pa ste nervozni, tečni,..). Dobro bi bilo, da si poiščete pomoč in da sami pri sebi te stvari pričnete razčiščevati, da boste s tem lažje živeli.
Dejstvo pa je, da je vaš oče terorist, vendar žal zaradi tega, kar ima tudi sam kup problemov sam s seboj, zato tudi pije. To seveda ni opravičilo zanj in njegovo vedenje, je pa izvor večine njegovega vedenja in nezadovoljstva. Dobro je, da se vaša družina o vsem tem osvesti, saj očeta nevede pri vsem tem podpirate.
Upam, da boste stvari nekako pričeli reševati.
Dobra misel! Rok uporabe neomejen. Za upoštevati. Paziti samo, da ne vzamemo čisto dobesedno!! Pa ta prav človek moraš biti za to. Potrebuješ malo več poguma kot razuma.
Hvala za mnenje.
V naši družini se je zgodila nesreča….
Že leto dni živim z partnerjem ki se odlično razumeva. Prav tako velja tudi za mojega sina, ki pa je glede na to, da sem dolgo živela z starimi starši razvajenček. Večkrat partnerja ignorira in provocira…Star je 10 let, z njim sem se skušala večkrat pogovoriti. Obljubi, dan dva je vredu potem pa spet. Partner mu dosti pomaga pri šolskih nalogah…
Včeraj je šlo vse skupaj čez mejo. Spet je bilo provociranje in ignoriranje, kljub temu, da je bila naloga narejena narobe, pa še dosti drugih napak v zvezkih. Mene ni bilo doma.
Partnerju so popustili živci…in ga je pretepel. Posledice so vidne. Otrok je sprejel to normalno, in mi tudi še danes trdi da to ni bilo nič. V šolo ni šel, ker ima na obrazu podpludbe….
Kaj naj naredim? Ali naj nadaljujem ali ostanem z sinom sama?Zakaj se je to zgodilo nam, ki smo imeli dobre temelje za lepo družino.
Partner je predlagal, da se odseli? Otrok se joče, da ne bo brez njega? In jaz?
Zakaj?
Spoštovana Tinka!
Žal mi je, da je prišlo do tega.
V kolikor to ni bila le vzgojna klofuta, pač pa pretepanje, tako kot ste napisali, bi bilo prav, da otroka peljate na zdravniški pregled! Kot mati, ga morate zaščititi, ne glede na to, da je storilec vaš partner. To morate narediti. Vem, da je težko, da je težko priznati drugim, še posebno pa sebi, da je vaš partner pretepel sina. Brez občutka krivde, glavo pokonci, sina objemite preko rame in na pregled, lahko pa tudi na policijo zaradi kazenske prijave. Dolžni ste zaščititi sina pred zlorabljanjem.
Morda tudi ni bilo prvič. Morda mu je partner zagrozil, da ne sme povedati, sicer bo… Morda ga je strašil, da če boste vi zvedeli, kako hudo je bilo, da bo… Sin je gotovo prestrašen, zato njegove izjave, da ni bilo nič hudega, ne morete vzeti resno.
Žal mi je tudi, ker moram reči, da v kolikor bi imeli dobre temelje za lepo družino, se to ne bi zgodilo. Partner zelo slabo obvlada jezo, kdo ve, kdaj mu bodo živci popustili v kakšni drugi situaciji, poleg tega pa, milo rečeno, nespoštljivo ravna z vašim sinom.
Zdaj je potrebno ukrepati, zdaj narediti konec temu. Jasno mu sporočiti, da se z vami in vašim otrokom ne ravna na tak način. To je nedopustno. Po tem, ko boste naredili te stvari, pa se posvetite razmišljanju, če mu še lahko zaupate in verjamete v vajino zvezo.
Sin bo s tem, ko boste ukrepali, tudi dobil sporočilo, da nasilje ni v redu in kdor je nasilen tudi tvega, da je kaznovan. In prav je tako. Mislim, da tak izbruh ni bil prvi, zagotovo pa tudi ne zadnji. To bodite prepričani. Razen v kolikor partner pri sebi nekaj ne ukrene (terapija).
Si pa čisto predstavljam, da so razmere nevzdržne, moreče in z veliko bolečine. Še posebno za vas. Bodite pogumni.
Andreja