nevrofizioterapija – moja izkušnja
sem si dovolila odpret še en post z obrazložitvijo, zakaj sem tako besna…
torej: s pikecoma (danes smo stari 5. mesecev) smo konco zaceli hodit na fizioterapijo in vse skupaj sem si malo drugace predstavljala.
no, da vam opišem, kako je bilo nazadnje:
prideva z obema k fizioterapevtki, sleceva oba na mizi in potem je fizioterapevtka malo pogledala fantka, jaz sem bila pri puncki, nam je pokazala 3 vaje, midva sva oba ponovila te vaje, ceprav sva se kasneje v avtu pogovarjala, da so bile tako hitro pokazane, da sva si jih komaj utegnila zapomnit, kaj sele, da sva se jjih naucila pravilno izvajat…puncke se skoraj fizioterapevtka ni dotaknila, ker je bila ful teckasta in se mi je ful jokat zacela…
ne vem, ce je trajalo vse skupaj 10 minut, ko je rekla, no za danes je dovolj, oblecite jih, se vidimo po praznikih…
tako smo dlje casa porabili za oblacenje in slacenje, kot pa je trajala sama fizioterapija…
zdaj pa ne vem, ali to mora bit tako, ali pa…ker pac placa zavarovalnica, se ji mogoce ne zdi vredno trudit, ce bi bili pa samoplacniki, pa ??? (25-45 minut je 7000 sit)
povejte punce, kaj mislite????????
panda, kako je s prosnjo za dodatek in nego?? kam naj se obrnem in kaj vse potrebujem za dodelitev dodatka?HVALA!
lp
Kje zaboga pa imaš fizioterapijo? Res je, da moraš vaje delati sama doma, vendar vem, da si jih ne moreš kar tako zapomnit. Naslednjič odločno zahtevaj, naj te nauči. Sitnari s kako in zakaj in sama poskusi na otročku, pa naj te popravlja. No, naša nevrologinja je bila dosti bolj prijazna in je tudi priznala, da si starši ne morejo zapomniti vsega, saj niso poklicni fizioterapevti. Da si pač vsakič zapomnijo le nekaj, zato iste vaje kar naprej ponavljajo.
Vem, da si vsa jezna, tudi jaz sem bila, vsi so pričakovali, da bom znala delati z nedonošenčkom, obenem pa nič kar sem storila, ni bilo prav, niti kako sem ga dvignila, odložila, držala, previjala… Skoraj si ga nisem več upala prijeti! Nato mi je enkrat prekipelo, po uri in pol mučenja (najprej fizioterapija, nato še nevrologinja, pa snemanje, otrok je bil čisto preč, jaz pa tudi) so se mi ulile solze, sem čisto znorela in jim zabrusila, da moram jaz z otrokom živet 24 ur na dan, da delam vse kolikor najbolje zmorem in da naj me že nehajo sekirat ker si sina še prijet ne upam več! Po tem izbruhu so se odnosi spremenili in občutno popravili, ni bilo več sekiranja, jaz sem še naprej delala vse kolikor sem zmogla in sin je danes takšen, kot vsi njegovi vrstniki, čeprav je bila prognoza slaba. Mislim, da v ambulantah strokovni delavci vse preradi pozabijo, da so starši tudi samo ljudje in zapovrh še zelo obremenjeni s skrbjo za svoje otroke.
Jaz sem z mojima dvojčkoma hodila na nevrofizioterapijo v ZD Domžale in prvo srečanje je bilo zelo podobno kot pri vas (trajalo je cca 15 minut, fizioterapevtka nam je predstavila predvsem namen fizioterapije in pokazala t.i. handling – pravilne položaje pri dvigovanju, spuščanju otroka, oblačenju….). Tudi sama sem si pri sebi mislila, da sedaj kar naenkrat po 5 mesecih ne znam otroka niti pravilno prijeti več. Ampak smo doma malo potrenirali in naslednjič sem prijazno prosila, če mi še enkrat pokaže prijeme, ki sem jih pozabila. Zelo pomembnop je za razvoj otroka, da se te vaje izvaja dosledno (kmalu ti preidejo v kri in sploh ne pomisliš več na začetne težave). Pri nas je imela punčka znižan, fantek pa zvišan mišični tonus in že po nekaj mesecih je razvojna pediatrinja ugotovila napredek in danes sta nadvse živahna 17 mesečnika, ki se prav nič ne razlikujeta od njunih vrstnikov (rojena sta bila pa z 32 tedni). Jaz sem tudi sama doma izvajala nekatere vaje, ki jih je fizioterapevtka priporočila in v ta namen smo na napotnico dobili tudi terapevsko žogo (valj) in ta mala dva sta gor ful uživala. Poleg tega sem ju, kolikor sta pač pustila, tudi masirala in res se je obrestovalao. Tako da, kar pogumno, saj bo šlo. Je pa res, da sta bila včasih na fizioterapiji popolnoma nezainteresirana in se ni dalo z njima delati praktično nič. Ja pa saj smo tudi odrasli enkrat bolje drugič pa slabše razpoloženi. Morda bi bilo dobro, da bi s fizioterapevtko našli tak termin, ki ustreza otročkoma. Pri nas je bilo vedno, ko sta bila spočita in naspana neprimeno bolje, kot v pšrimeru, ko sta bila utrujena.
Veliko sreče z malima sončkoma in lp.
Jaz lahko terapevtke v ZD Moste samo zelo zelo pohvalim. Ob prvem obisku je imel mali 6 tednov. Lepo so me vprašali, kakšen ritem spanja ima in kdaj mislim, da bi najlažje prišla, da bo spočit, sit in razpoložen. Ker sva bila šele en teden iz porodnišnice, ritma še nismo imeli in sva šla tam okrog 11h, ko je bil po navadi najbolj pri sebi. “Seansa” je trajala dobrih 20 min, pa sva bila na koncu oba čisto premočena, tamal pa seveda ves objokan. Vsako vajo, ki so nama jo pokazali, sem morala z njim vsaj 3 x ponovit in to pod strogim nadzorom terapevtke. Čez 14 dni sva šla na kontrolo in sem morala pokazat, kako vaje delava doma. Dobila sva popravka, drugače pa je bilo vse OK. Ker sem prosila, če lahko vaje delava doma, so me še bolj nadzirali¸in sem morala vedno po dveh tednih od prejema novih vaj pokazat, kako jih delava. Terapevtke zelo uslužne in prijazne, pa tudi zelo tople in razumevajoče, p avendar pri pravilnem izvajanju neizprosne.
Pri 6 mes sem bila od zdravnice-specialistke totalno popljuvana in ozmerjana z leno in nesposobno mamo, ker je bil sin 6 tednov skupaj bolan in vaj nisva mogla izvajat, z izjemo odlaganja na tla, kjer je počel, kar je hotel. Povedala mi je, da je sin totalno zakrnel (!), da bo pri 13 mesecih sedel, če sploh bo in da vsaj do 18 mes niti pomisliti ni, da bi stopil na noge. “Kriva ste pa samo in izključno VI!” se je zadrla name. Pa se je takrat že prav lepo plazil. Verjetno si vsaka mama predstavlja, kakšen šok je bil to zame. Prijokala sem k sinovi pediatrinji, ki se je nad izjavo samo zgrozila in me pomirila, da je sin več kot dovolj močan, razvit, razgiban, da mu asimetrija sicer še malo povleče, pa nič kritičnega “in kolikor ga jaz vidim, bo v treh tednih na nogah”. Zmotila se je samo za en teden, sin je bil na nogah namreč v 14 dneh, star točno 6 mes in 15 dni.
Pri 9-mesecih sem bila za to isto specialistko “mati-čudodelka, ki je s svojo prizadevnostjo in doslednostjo rešila sina”. Mali je namreč na lastnih nogah z oporo ene roke ob zidu prikorakal v ambulanto. Imela sva samo še eno kontrolo in sicer 4 tedne po tem, ko je samostojno naredil prve korake.
Z vajami je tako: če jih ne razumeš in ne znaš prav delat, ti obiski v razvojni nič ne koristijo. Otroku terapija PRIPADA, ne glede na to, kdo jo plača. Oni prejmejo denar v vsakem primeru in so zato DOLŽNI otroka oskrbeti, kot je prav. Odločno zahtevaj, da ti vaje pokaže in da jih ti vsaj nekajkrat ponoviš ob njenem nadzoru in morebitnih popravkih. Ti si prva otrokova terpavetka, ki je z njim vsak dan ves dan in od tebe je odvisno mnogo več, kot od nje, ki bo otroka videla največ 1 x na mesec. Jaz nekaj osnovnih vaj proti tonusu še vedno delam s sinom. Ta povišan tonus se namreč še pojavlja vse do pubertete in sicer vedno, ko otrok intenzivno osvaja nove veščine. Če nekaj dni zapored “prešpricamo”, se ponoči spet pojavi stegovanje nazaj, recimo ko se je učil hodit po stopnicah, ko se je učil “plezat”, ali pa sedaj, ko hoče na vsak način skokat po eni nogi in to intenzivno poskuša.
Torej v “napad”, sprašuj in daj vedeti, da stvar HOČEŠ obvladat!!! Nikakor pa ni rešitev vreč puško v koruzo in kar it samoplačniško. Zakaj za hudiča pa mi potem odtrgajo toliko za zdravstveno varstvo???!
Za pando: naša NFT je rekla, da večji so otroci, načeloma bolj jokaj, ker se že toliko bolj zavedajo gibov, ki jim ne ustrezajo, saj FT popravlja takšne gibe, ki niso pravilni, pa jih otroci vzamejo za svoje.
Zato naj ti ne bo hudo, veliko otrok je, ki jokajo. Hudo je tebi, FT pa manj, saj je tega vajena, svoje pa mora narediti, če hočeš otroku dobro.
Zato se potolaži in naj ti ne bo hudo.
Za DejoK
Takole bom rekla: vsak otrok potrebuje svojo obravnavo, ker imajo različne težave. Naša NFT je rekla, da mame nismo FT in ne moremo znati delati takšnih vaj, kot jih one. Pravi, da otroku kot starš že s tem lahko veliko pomagaš, ko pravilno rokuješ z njim, pravilno izvajaš handling, ki ti ga pokaže, ga pravilno držiš, pestuješ, nosiš in delaš tiste vaje ki ti jih pokaže. Nikakor pa ni potrebno znati izvajati prav vsega tistega, kar izvaja ona.
FT traja 45 minut, na zdravstveno zavarovanje in če te je v ambulanto poslal pediater z napotnico, je njihova dolžnost, da izvajajo FT tako, kot jo morajo. So plačani za to! Menim, da ji lahko kar poveš svoje, če je njen odnos takšen. Počakaj, da boš videla, kako je v drugo, potem pa – ne šparaj jezika.
Upam, da bo vse OK!
LP, Ana