(NE)VERA IN ODNOSI

Moja bodoča tašča mi je mirno rekla v obraz, da me nima rada, ker nisem verna. To očitno igra tako vlogo pri najinem odnosu, da ne vidi mene kot človeka z dobrimi in slabimi lastnostmi, ampak me presoja le skozi to. Že nekaj časa vem, da si želi drugačno “ta mlado”, vendar sem bila še vseeno šokirana, ko je to rekla. Moj odgovor je bil, da vsi iščemo- eni na tak in drugi na drugačen način. Omenila sem ji, da bi po taki izjavi lahko rekla tudi, da je nestrpna… Kakorkoli- zelo na kratko in čisto umirjeno sva si povedali to, da se ne bova razumeli, ker se jaz ne želim krstiti in ker ona to želi. Pa mi je vseeno težko, že zaradi fanta, s katerim se imava rada. Spomnila me je tudi na to, da sem želela prejeti zakramente, hodila sem na priprave, vendar pa sem se po pogovoru z našim župnikom odločila, da ne želim biti del te skupnosti. Moj odnos do vere- pravzaprav do Cerkve je zakompliciran, nikakor pa ne samo negativen(sicer pa tudi ona ne živi tako, kot uči vera).
Verjetno bo do takih pogovorov še prišlo. Ne bi je rada prizadela, vendar stojim za tem in prav je, da ve kaj mislim. Vendar pa me je precej dotolklo. Včasih se ujamem, da sploh ne vem, kaj bi ji rekla. Branim se, kot da bi bila najslabša in čisto neprimerna za njenega sina. Ker se hitro razburi, nazadnje ne rečem nič od tistega, kar mislim. In sem še nekaj časa napol žalostna, napol pa besna.

Draga,

življenje vas postavlja pred kar hude preizkušnje. Tukaj najbrž ne bo kaj dosti pomagalo razglabljanje in filozofiranje o tem, kaj je zares duhovno in kaj so le zunanje forme, kaj je nestrpno in strpno, kaj je vsiljevanje, kaj je zares imeti rad in ljubiti, sprejemati in kaj ni to in takoooo naprej. Vaša bodoča tašča ima gotovo (za njo) tehtne razloge, da vam je tako neposredno izrazila svojo nenaklonjenost. Morda, ampak samo morda, je lahko iskati razlog za takšno ravnanje tudi v tem, da vas pač preprosto ne mara in je vašA religiozna opredelitev le izgovor. Včasih, ampak le včasih, so lahko razlogi tudi v tem, da ima občutek, da ji ”prevzemate” sina. Najbrž je dobila občutek, da vas ne bo mogla imeti pod takšnim nadzorom, kakršnim ima denimo svojega sina. Najpogosteje se te reči dogajajo na precej nezavednem nivoju in je iz tega stališča ni mogoče niti smiselno obsojati… V takih primerih bi se vsaka ”ta mlada” za katero bi ta gospa imela podobne občutke, znašla v isti situaciji.

Seveda se ob povedanem ponudi vprašanje kako ugotoviti, kakšni razlogi to gospo vodijo k takšnim zares nerodnim ravnanjem. Menim, da je pot pogovorov, kot ste si jo izbrala, dobra pot. Sam bi bil na vašem mestu, kolikor je le mogoče, miren in tako čim dlje ohranjal pošten in korekten odnos. Seveda v tem odnosu niste sama, tukaj je navsezadnje še vaš fant, ki se bo na nek način moral ali pa to še mora (o tem niste napisala nič), aktivno vključiti v urejanje odnosov. Vsekakor ne gre spregledati že njegovega sedanjega odnosa do ”problema”.

Za zaključek bi rekel, da ta gospa zagotovo ni srečen in zadovoljen človek, ter da najbrž zelo trpi. In to neglede na to, kakšne okoliščine ali razlogi jo vodijo k takšnim ravnanjem. Ravnanjem, ki niso dostojna odrasle, odgovorne in zrele osebnosti…. Ja, če pogledamo svet naokoli, se lahko zares vprašamo, koliko pa je takšnih ljudi. In predvsem – a smo takšni mi sami? In če menimo, da smo, potem nas takšne, četudi zelo neprijetne okoliščine, ne morejo vreči s tira, kot radi rečemo… Na koncu se običajno pokaže, da je že prav tako, kakor pač je.

Pa še tole. Napisala ste, da ste opravljala priprave za vključitev v, najbrž, katoliško vero in da ste se po pogovoru z župnikom odločila, da nočete biti del te (take) skupnosti. Iz tega gre sklepati, da vas je ta pogovor razočaral. Morda ni težava v (katoliški) veri, temveč v tem župniku, kakor ni težava v vseh taščah, ampak v tej tašči. Ko ste napisala, da se tudi tašča ne ravna po učenjih te vere, je sklepati, da smatrate, da vera uči dobro, da pa ta gospa temu preprosto ni sposobna slediti. Raziščite torej malo tudi ta vidik težave, ne glede na vašo bodočo taščo, ampak vaš odnos do te vere. Odnos, ki govori o strpnosti, o ljubezni do bližnjega in tako naprej. Raziščite zato, da vidite, kje ste vi sama in ne zato, da se tej veri (formalno) priključite ali ne…

Za konec in za spodbudo pa še tale, morda poučna ZGODBICA:

Živela sta kmet in njegov osel – oba stara in željna počitka zaradi mnogih življenjskih izkušenj, ki so jima odebelile kožo. Nekega dne je star, napol slep in nič več pameten osel, padel v star, zapuščen vodnjak. Kmet ni vedel, kaj naj stori. Žival, ujeta v mokri pasti, je tulila in milo, z grozo v srcu, v svojem oslovskem jeziku prosila za usmiljenje. Pa ga ni bilo. Vodnjak je bil star in neuporaben in osel prav tako. Pa se je kmet domislil, odšel k sosedom in zaprosil za pomoč. Z eno samcato potezo bo rešil dve stari težavi. Odločil se je, da bo zasul neuporaben vodnjak in to kar z oslom vred. Sosedje so radi prišli pomagat človeku, ki je imel težave. Prijeli so za lopate in začeli metati zemljo v stari vodnjak. Nenadoma je osel utihnil, čeprav so ljudje še vedno nanj metali zemljo. Kmet je radovedno pogledal v stari vodnjak in ostrmel. Vsakič ko je na osla padla gruda, je zemljo preprosto stresel iz sebe in stopil na njo. Tako si je počasi utiral pot na svobodo. Kmalu je, na presenečenje vseh, iz vodnjaka preprosto izstopil.

Ko se zdi, da ”pada po nas”, je modro ravnati podobno kot stari osel. Pri iskanju rešitev se je koristno zanašati na lastne, mnogokrat tudi še neodkrite moči. Pri tem pa je pomembno osvoboditi srce sovraštva, um skrbi, naučiti se darovati brez pričakovanj oziroma bolj ljubiti. S tem lahko postaja življenje preprostejše in lepše. Osel se je domislil rešitve zato, ker njegov um ni bil zapolnjen s sovraštvom do kmeta, ki ga je hotel zasuti. Ni se spominjal dogodkov, ko je kmetu vdano služil in mu pomagal, saj je to počel brez potrebe, da bi dobil kaj v zameno. Tudi se ni smilil samemu sebi in ga zatorej niso obremenjevale misli, ki bi mu jemale pozornost in moč, ko bi objokoval nesrečno usodo. Bil je pač preprost osel in kot tak je razumel, da so zemljo nanj metali ljudje samo zato, da bi dobil priložnost stopiti nanjo in se tako rešiti.

V življenju se človek pogostokrat znajde tako v omenjeni vlogi osla, kakor v vlogi onih, ki nanj mečejo zemljo, da bi ga zakopali – zato, da bi s tem reševali sami sebe…

Pa lep pozdrav in

nasmeh,

Dušan

Hojla Darling

Zdej, jst sem samo en bk a ne in se ne spoznam glih na odnose med ljudmi, ampak če bi se pa kej, bi ti rekel, da si startala zelo dobro. Izražanje svojih občutkov in stališč skozi pogovor, pri čemer izhajaš iz sebe in ne očitaš in obenem znaš poslušati, je vsekakor zelo fajn a ne in krasna oblika komuniciranja. Rekel bi takisto, da se je dobro zavedati, da tašča pač je taka kt je in da ima do svojega stališča, razmišljanja in ravnanja pravico. Vso. Ja, mislm, a je njeno ravnanje pravilno in vzpodbudno in ljubeznivo /pa tko/ je seveda druga stvar. Bistveno je, da je taka kt je in to je trenutno stanje in da je samo tvoja stvar, kako se boš nanjo odzvala. To je pa tvoja izbira a ne. Kaj boš storila je samo in izključno v tvoji domeni in tvoja odgovornost. Glede na trenutno situacijo imaš kar nekaj možnosti.
Recimo, eee, lahko se ji ukloniš in sprejmeš to vero uradno in upaš /pričakuješ/, da te bo imela pol rada. Kje je tle keč? Več jih je. Kot prvo, vsak ima pravico do svoje integritete, to je, vsak ima svoj prostor in noben nima pravice posegat vanj brez tvojega dovoljenja. Kar pomen, če se ji ti ukloniš zaradi pričakovanj, da te bo imela rada, pri tem pa greš čez sebe, storiš nekaj, kar si ne želiš, je to poseg v tvoj prostor. Če že drug ne, ti na daljši rok gotov ne boš zadovoljna s tem in to nezadovoljstvo se bo izražalo navzven v odnos med vama ali celo v odnos med teboj in fantom garant. Drug keč pa je, da to, da te nima rada, najbrž nima veze z vero, ampak s tem, da ji jemlješ sina a ne. In ker verjetno je tak tip, ki svojemu sinu ne pusti razpret krila in odjadrat, ne bo nobena dost dobra zanj, ne le ti in v tem primeru nima veze a se uradno včlaniš v vero al se ne, bo pač našla kaj drugega na tevi, kar ne bo prenašala. Tretji keč je, da če se včlaniš v vero /mater je smotan izraz, saj se ne včlaniš v vero ampak v institucijo, ki z vero nima blage veze ali pa ima/ in te ona ne sprejme, se tvoja pričakovanja ne bodo izpolnila in ti boš razočarana /besna, jezna, zamorjena…skratka, bolelo te bo/. Zakaj? Ker jo poskušaš s tem aktom včlanitve spremeniti, mislm, tvojo kao bodočo taščo a ne, in spregledaš en bistvenih dejavnikov, da se drugih ne da spremeniti a ne, da če se že kdo lahko, si to le ti.
Pol, mislm, kaj še lahko izbereš? Lahko se z njo boriš za njenega sina z njenim orožjem. Nak, to ziher ne boš izbrala, vsaj glede na to, kar si napisala, pa tud brezuspešno bi bilo.
Ok, ti dve izbiri nista upoštevali tvojega fanta, mislm, kako on razmišlja, kaj je pripravljen storiti za vajin odnos, je pa pomembno a ne, ker ti omejuje al pa razširja nabor izbir.
Če je mamin sinko, pol je mrbit zelo primerna izbira, da greš svojo pot.
Če ni mamin sinko in če te ima rad in če misli resno z vajino zvezo in ti prav tako, pol lahko rajtam izbereš življenje z njim /oba no, ne le ti/, a vsaj tako daleč proč, da bodoča tašča ne bo mogla v copatih na obisk.
Pa tko.
Ostalih tvojih možnih izbir se pa spomni sama, saj gre zate a ne, ne zame. Karkol boš izbrala, bo tvoja odločitev in tvoja odgovornost. Tega se je dobr zavedat.

Evo, Darling, ti želim, da se čimbolje odločiš.

Mej se skrajno in fest.

en bk

Darling, kar nekaj časa je že, odkar si napisala svoje pismo,jaz sem ga prebrala šele danes.
Oglašam se ti, ker te lahko popolnoma razumem, sem v popolnoma enaki situaciji.
Jaz ateist, pri njemu pa so bolj papežki od samega papeža. Iz prakse se vidi, da samo v besedah, v dejanjih pa niti slučajno ne.

Tudi jaz kot snaha sem živo nasprotje tistega, kar so pričakovali:
ne samo, da nisem pobožna, imam celo otroka iz prejšnje veze, pa poplajhane lase pa pol kile barve na sebi, pa spotoma še kakšno kletvico povem.

Tega, da se dobro razumeva, da ga strežem spredaj in zadaj in da je njihov sin zadovoljen, pa sploh nočejo videt.

Če želiš s fantom ohraniti zdrav odnos in dobro vezo, je najbolj pomembno, da se vidva razumeta, da je fant na tvoji strani – z njegovimi pobožnjakarji pa imej čimmanj opravka. Tako imam rešeno jaz.
In poživžgam se na to, kaj si mislijo o meni.

Mene je tudi sovražila, ker nisem hodila na Hrvaško v cerkev. Še tle ne hodim pa neb ni tam. Že tako sem imela daleč za potovat, nato me je zgodaj zjutraj vrgla iz postelje, da naj grem z njo k maši,ko je njen sin bil v službi. V cerkev pa hodi samo ogovarjat. Kleje kot jesihar in tudi hudobneje osebe v življenju nisem srečala, uničevala in skrivala mi je stvari. Na koncu je dosegla, da sva se z njenim sinom ločila. Kasneje je tudi njega začelo motit, ker nisem vzgojena v krščanskem duhu. Vse ostalo kar je mati naredila je bilo pa zelo krščansko.
To je to. Vera in tašče, to je vedno bil vzrok za vojne:)

Če bo sin na tvoji strani in da bosta šla stran živet, ok, če je pa mamin sin, kot je bil moj bivši, pa odnehaj. Preveč energije…a itak izgubiš na koncu bitko. No morda je tako res tudi najbolje za nazadnje.
Good luck.