Najprej vas lepo pozdravljam.Sestra se sestaja z poročenim moškim.To traja že kar nekaj časa.Sedaj pa nevem kaj storiti.Če rečem kaj njej plane takoj v jok,razmišlaja pa sem,da bi ga poklicala njega in mu povedala svoje.Njegopva ženea mislim,da nevem o tem nič.Ta oseba je pa drugače zlo nadležna in ustrajna.Prosim vas za vašo pomoč,pa če se da čimprej.Hvala in lep pozdrav.

Spoštovana!

S svojo sestro lahko poskušate govoriti v tem smislu: ali tako malo spoštuje samo sebe kot žensko, da vztraja v zvezi z moškim, ki se po vsakem njunem zmenku vrne k svoji ženi, kar kaže na to, da je svoji ženi dejansko še vedno pripaden? Ali si dovoli, da je tako malo pomembna svojemu partnerju, da on pelje naprej svoj zakon, njej pa nakloni tistih nekaj uric, ko se sestajata? Naj ne naseda lepim besedam, ampak naj se opira predvsem na dejanja svojega partnerja. In ali je pripravljena nositi soodgovornost za razpad neke družine? Zaveda naj se, da je prva faza v ljubezenski zvezi vedno romantična in vznemirljiva, sledi pa realnost skupnega življenja, ki pa je povsem nekaj drugega, vendar ta je tista, ki šteje. In to ima njen partner s svojo ženo, med njima dvema pa je romantika, ki mine in škoda je, ker zaradi takšne zanesenosti dveh ljudi propade zakon, družina. Morda je bila njegova zakonska zveza tako ali tako samo še na papirju. Tega ne vem, zato pišem nekoliko na pamet. Vendar ne glede na to, bi vsaka ženska morala dati toliko nase, da se ne bi zapletala z moškim, dokler ne stori nekega dejanja, ki bo kazalo na to, da se je odpovedal prejšnji partnerski zvezi. Takšno dejanje pa je lahko le odselitev in vloga za razvezo.

Mislim pa, da boste sestri težko prišli do živega, saj je gotovo povsem zasleplena v svoji zaljubljenosti. Zato bo za vas najboljše, da se poskušate manj obremenjevati z njenim življenjem, saj niste odgovorni za njena dejanja. Svoje mnenje ste ji že izrazili. Lahko jo poskušate pripraviti do večjega zavedanja in razumevanja njene situacije, ob tem se poskušajte vživeti v njo, tako se ji boste lahko najbolj približali, potem pa jo pustite.

Glede tega, če bi poklicali njega, pa se vprašajte, kaj bi s tem dosegli? Potem boste vedeli, ali je smiselno to storiti.

Lepo vas pozdravljam nazaj,

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Z sestro smo se že večkrat poskušali pogovoriti,vendar brez uspeha.Vsakič začne jokat.Sestra noče priznati,da vemo da se dobiva z njim,da jo kliče po telefonu.Se je pa tudi močno spremnila, nekako v vase zaprla,niti dosti se ne pogovarja z domačimi več ali manj je tudi doma tako,da niti ne vemo ali se mora dobivat pod prisilo ali prostovljno.bojimo pa se tudi,da se nebi kaj nardila.Niti se več nevemo na koga obrnit,ker nam itak nebo zaupala.Hvala vam šeenkrat za odgovor.In lep pozdrav.

Hvala za dodatna pojasnila. Če sestra niti ne prizna, da se dobiva z njim, potem res nimate neke osnove za kakšno prepričevanje. Glede na to, kako pravite, da se je spremenila in glede na vaše bojazni, se mi zdi pomembno predvsem to, da ji daste občutek, da sprejemate njo in njen način življenja, ne glede na to kakšen je in ne glede na to, da se z njim ne strinjate. Edino tako se bo lahko spet odprla. Izhajajte predvsem iz nje in signalov, ki jih oddaja. Kadar želimo neki osebi pomagati, moramo vedno slediti njej in njenim ciljem, no razen ko gre za življenje ali otroke.
Kako oz. zakaj pa mislite, da se z njim dobiva pod prisilo?

Vse dobro želim,

Jana Metelko, dipl.soc.del.