nevem
Ze nekaj casa me mucijo nekatera vprasanja o katerih ze kar pogosto razmisljam.Z veseljem bi rada prebrala vasa mnenja.
S fantom sva skupaj 6 let in ze marsikaj sva prezivela.Od prelepega obdobja zaljubljenosti,do krize in razhoda in ponovnega skupnega zivljenja,do financne krize,ampak to se bo ze nekako uredilo,ceprav vem,da tudi to nacenja zivce…v glavnem vzponi in padci.Imam ga rada pa vendar me vsebolj zacenjajo motiti dolocene stvari.Zanima me,ali sem prezahtevna,ce si zelim kdaj pa kdaj,da greva nekam le midva..brez prijateljev..na sprehod ali karkoli..on potrebuje prijatelje vsak dan in nikoli ne greva sama na kavo ali kam drugam..se doma pridejo da skupaj igrajo igrice..Da ne bo pomote…rada grem na zur,rada grem z vsemi na pijaco,nihce me ne moti kot oseba in z vsemi se dobro razumem.Problem je,da jaz toliko ljudi ne potrebujem vsak dan in mi zadostuje,da grem s prijateljico na kavo vsake toliko casa in vcasih na kak zur,kjer se vsi dobimo in se zabavamo.Ali je to res tako cudno,kot mi govori on?Ce zelim nekam samo z njim pa se vedno izogiba in ce ga kdaj le prepricam me vse mine saj vidim da ne uziva.Jaz si nekoc zelim ustvariti druzino in imeti malo bolj umirjeno zivljenje in bolj intimno vezo s fantom..ne mika me vec toliko hoditi v kafice in si zelim bolj druzinskega zivljenja.Zaradi tega se vedno bolj kregava in ne vem vec ali sem res prevec zahtevna.Enostavno mi nekaj manjka v vezi in nevem ali je to le trenutna kriza ali je nekaj resno narobe.Skrbi me,da ce bo enkrat otrok,da se mu ne bo nikamor ljubilo na izlet v naravo in da bodo se vedno v prvi vrsti prijatelji.
Hvala za mnenja
lp
Moje mnenje je, da nista prezahtevni. In moje mnenje je tudi, da se vajina fanta bojita bližine. Midva s fantom še vedno po petih letih skupnega življenja najraje preživljava čas v družbi drug drugega, včasih gremo ven s prijatelji ali pa oni pridejo k nama, imava tudi vsak svoje hobije…vendar izjemno uživava v družbi drug drugega in se je veseliva.
Tako, da…moje mnenje je, da imata čisto realna pričakovanja. Kaj storiti v teh primerih, ko pričakovanja niso uslišana…pa bo najbolje, da vama odgovori moderator. Sama osebno priporočam knjigo Najina ljubezen od Hendrixa, mogoče vama kaj pomaga.
To pomeni le, da si še vedno želi akcije, vznemirjenja in seveda družbe okoli sebe.
Predvidevam, da ste še mlade in kot veste draga dekleta, moški še lep čas tudi po 25 letu ne odrastejo v zrele moške, tudi po 30 letu je še vedno tako, obstajajo pa izjeme kateri so prisiljenjži prej odrasti, npr.:rojstvo otroka in skrb za družino,… Nekatere to umiri nekatere pa še to ne!
Ne skrbita za vajina navihana fanta, slej kot prej se bosta obrnila v drugo smer in uvidela, da sta vidve tam in željni njune bližine.
In še nekaj: ne čakajta na pobude fantov za kake izlete in podobno, predlagajta in vztrajajta sami, ker le tako bosta kaj dosegli.
Draga Tanja,
pridružujem se mnenju, da niste prezahtevni, če si želite, da gresta kdaj pa kdaj tudi sama s fantom kam. Pravzaprav je ta čas za vsak partnerski odnos nujno potreben, takrat se lahko vezi med dvema človekoma poglabljajo, hkrati pa je to priložnost za večjo bližino in vzpostavljanje zaupanja.
Verjetno sta oba s fantom še relativno mlada in je tako naravno, da si vaš fant želi veliko druženja tudi s prijatelji in družbo. Vendarle pa, če niti enega samega dneva ne more preživeti sam z vami, to tudi nekaj pove. Morda ga je res strah bližine in tega, da bi se vam v odnosu moral bolj odpreti. Vprašanje, ki mi prihaja na misel, je tudi, ali vas ima zares rad. Zakaj je pravzaprav v odnosu z vami, če se izogiba temu, da bi bila kdaj sama skupaj? Gotovo so v njem kakšni razlogi, vprašanje pa je, če se jih zaveda.
Pravite, da vam v odnosu nekaj manjka. Menim, da je to nekaj prav medsebojna bližina in globina vajinega odnosa. Kaj lahko storite? Vsekakor izrazite svoje potrebe, želje in pričakovanja v zvezi z njim. Ob primernem trenutku in na primeren način (iskreno, odprto, nedvoumno). Nato pa mu dajte svobodo, da se sam odloči, ali bo vašo prošnjo upošteval ali ne. Če imamo nekoga resnično radi, se potrudimo tudi zanj in mu gremo naproti, kolikor je le v naši moči (smo sposobni in pripravljeni svoje potrebe in želje dati kdaj pa kdaj malo na stran). Če bo vašo prošnjo zavrnil, razmišljajte naprej. Kaj še lahko konstruktivnega naredite? Lahko se sprijaznite s tem, da je trenutno takšen, kot je, in upate, da se bo z leti spremenil. Lahko pa vam je skupno preživljanje časa v dvoje tako pomembno, da se temu ne morete odpovedati in ste pripravljeni zaradi tega tudi prekiniti vajin odnos. Vsekakor morate sami razmisliti, kako pomembno je to za vas, in tudi, koliko imate svojega fanta resnično radi.
Želim vama veliko prave ljubezni!