Pozdravljeni!

Ne bom pisal o nobenem določenem problemu ampak samo moje mišljenje…

Ko sem bil jaz otrok sem se igral z otroki iz vse soseske, včasih smo se tudi stepli ampak kaj hujšega pa ni bilo. Sem pa že večkrat zasledil oz. prebral da so se zgodile že spolne zlorabe od otrok do drugih otrok. Verjetno posledica stvari ki so jih ti otroci-storilci pred tem videli ali doživeli doma oz. kjerkoli pač. Je dandanes sploh še varno puščati otroke same da se igrajo med seboj? Še bratca in sestrico nevem če je za pustit da se sama igrata. Mislim da bi morali otrokom že v rani mladosti predstaviti problem spolne zlorabe, jih opozoriti in njim primerno razložiti kaj se jim lahko zgodi in da tega ne smejo nikoli dopustiti in takoj povedati mami. Ampak kako jim to razložiti brez da bi jih preveč zamorili s tem? Mogoče obstajajo kakšne študije ali prakse iz tujine na to temo?

Vsem žrtvam spolne zlorabe želim da bi okrevale in vse dobro naprej v življenju!

Pozdravljen!

Včasih smo se kot otroci res da, več igrali in bili na ulicah, cestah. Pedofili so vedno bili na ” preži “, za svojimi žrtvami. Res se ni pretirano govorilo o tem, pa vendar je bilo tudi takrat veliko tega. Vemo, da gre zloraba in roda v rod, če se jo seveda ne ustavi. Velikokrat je tudi v sami družini ( bližji člani družine ali sorodniki ). In seveda, če je v družini, se otroci tega kot zelo majhni učijo in svoje ” učenje ” posredujejo naprej. Bodisi med vrstnike ali med brate, sestre ali čez vrsto let na svoje otroke.

Kako to izkoreniniti ? Hja, verjetno precej težko, ker se vse to veže na generacije nazaj. In le, dovolj močna oseba, lahko prekine to vrsto zlorabe, tako da odkrije storilca. V večini primerov, pa je to še vedno tabu tema ( čeprav se veliko govori o tem in je povdarek, če kaj opazite, sporočite itd ). In ljudi prepričati o tem, da se o tem govori, je zelo težko. Morda v mestu malo lažje spregovorijo, na vasi pa se o tem še kar nič ne govori.

Vedno sem trdila in še trdim, da če ne bo vlada nič naredila v tej smeri, ne bo nobenega vidnega napredka.
Vsi vemo, ko se pripravljamo na bodočega člana družine, da je zaželjeno, da se opravi tečaj v materinski šoli.
Z zagotovostjo upam trditi, da bi tudi bodoči starši morali iti čez tečaj ali seminar, ali delavnice na temo ” kako prepoznati spolno zlorabo in kaj storiti “, ter seveda vse starše kontrolirati v tej smeri. Res, da ni kadra ali pa kdo bi se s tem ubadal !?! Kot sem rekla, za moje pojme bi to moralo biti uzakonjeno in se tudi preverjati pri vseh starših, ki imajo otroke. Seveda pri prvem, drugem obisku se to lahko skrije za zunanjega opazovalca, kasneje pa ne. Izvajati bi se morale sankcije, za vse kršitelje, tudi kazensko in denarno. Kot je recimo pri prometnih prekrških. Ampak do tja je še dolga pot in nihče ne razmišlja v tej smeri. Na žalost. Seveda kratko potegnejo žrtve, kot vedno.

Seveda vzporedno bi morale biti tudi poučne delavnice za mlajše otroke, da bi se jim skozi igro pokazalo kaj je dovoljeno in kaj ne in da je o tem treba obvestiti starša. Starejšim otrokom, ki več razumejo, pa seveda na njim razumljiv način povedati zopet, kaj se sme in česa ne. Če jim je pri kom, ki bi jih v karkoli silil neprijetno, nelagodno .. zopet naj povedo staršem. Veliko dela nas čaka še v teh ” vodah “. Če se bodo vodilni zganili in kaj ukrenili, pa je zopet druga pesem.

Želim si, da bi se to nekoč sprevidelo in ugotovilo, da če žrtve niso zaščitene, ne bodo spregovorile. Da se bodo zaprle vase in to ni naš namen. Nadalje, da se žrtvam verjame, ker kaj takega se nihče ne more zmisliti, četudi ima bujno domišljijo. In konec koncev, da bi se te ljudi JAVNO označilo za pedofile in bi ljudje vedeli koga imajo v svoji bližini in kako ukrepati.

Hvala za odgovor, se zelo strinjam z vsem napisanim, dobre ideje. To bi morali nekako predstaviti oz. ne predstaviti, dopovedati vodilnim v državi, predvsem tisto da bi morali staršem v materinski šoli posredovati tudi te informacije, torej kako prepoznati znake spolnega nasilja pri otroku. Nevem komu bi bilo treba poslati pismo, ministrstvu za zdravstvo mogoče?

Sam sem imel dekle, ki je bila žrtev spolnega zlorabljanja. Ko sem videl kakšne posledice je imela zaradi tega, se me je za vedno prijelo in od takrat sem vedno pozoren na takšne stvari in jih nikakor ne morem ignorirat – na vsak način moramo to ustaviti oz. preprečiti. Čez leta sem spoznal še nekaj žrtev spolne zlorabe, vsaka ima svojo žalostno zgodbo in nobena se ne upa spregovoriti. Eno mi je uspelo pregovoriti naj pove mami in ji je, potem sta šli skupaj na policijo, a so tam rekli da je primer že precej star, šli so samo do storilca domov. Verjetno na razgovor in je seveda vse zanikal in to je bilo to. Ampak OK, je vsaj zapisan kot osumljenec, vsaj nekaj, čeprav to ni nobena pravica. Vse ostale pa sploh nočejo imeti nič s tem, ker se seveda ne počutijo zaščitene. In glede tega bi bilo treba storiti kar nekaj sprememb, kot ste že vi napisali v prejšnjem sporočilu.

Na žalost se mi zdi, da so nove generacije še slabše kot stare, da je na splošno še več nasilja med mladimi sedaj. Letos smo bili na morju na hrvaškem in ravno zadnji dan, ko smo že tik pred odhodom pakirali iz sobe sem iz sosednjega apartmaja slišal pretepanje in ženski jok. Najprej sem mislil kar sam stopiti v apartma da bi videl kaj se dogaja, a je kmalu vse utihnilo. Šel sem do upravnika apartmajev in mu povedal kaj sem slišal, rekel je da bo preveril. Potem smo šli domov. Upam da je res preveril, sedaj me malo peče vest da nisem raje sam stopil noter in videl kaj se dogaja, ampak zdaj je kar je. V tistem apartmaju sta bila (nisem 100% prepričan sicer, ker nisem ju nikoli videl na lastne oči vstopiti v ta apartma, ampak vsaj zdi se mi tako) fant in punca, zelo mlada, 18 let nekje bi jima dal, po govorici sodeč iz Češke.

V glavnem, dajmo bit ne – ignorantski ko gre za spolno ali kakršnokoli drugo nasilje, dajmo si pomagat. Srečno vsem!

Pozdravljen!

Veseli me, da je vsaj nekomu všeč moj predlog. Seveda bi ga bilo potrebno še dodelati, izpiliti. Dejstvo je, da je potreben korak naprej in končno zaščititi žrtve. Na žalost se žrtve še vedno počutijo na policiji, sodiščih ali kjer koli drugje, kot ” storilke “, ker želijo rešiti sebe in povedati svojo zgodbo. Seveda se na podlagi izkušenj še bolj ” zaprejo, umaknejo v sebe ” in to ni prav. V večini primerov je storilec bolje zaščiten, kot žrtev.

Res je tudi to, da ljudje velikokrat vidijo, slišijo določeno vrsto zlorabe in nimajo kančka vesti, da bi pomagali žrtvi. Kaj naredijo ? Pogledajo stran, zaprejo vrata in je zanje opravljeno. Še zdaleč ni to rešitev. Veseli me, da si opisal svojo izkušnjo, da si pozoren na stvari okoli sebe. Ko bi jih več bilo takih, kot ti !?! Seveda se je potrebno zavedati, da moramo ” delati ” majhne korake in se teh veseliti. Pa vendar žrtve nimajo toliko časa, one rabijo takojšno pomoč. Pomoč v obliki tega, da jim nekdo zunanji pove, da niso same krive, da se to dogaja. Naj se opogumijo in spregovorijo. Le tako zločin ne bo zastaral in bo lahko storilec ” dobil ” zasluženo kazen.

Kot je bilo že napisano, še enkrat opozarjam – dajmo bit ne – ignorantski, ko gre za spolno ali kakršnokoli drugo nasilje, dajmo si pomagat.

Srečno!

Pozdravljeni!

Jst se s tem popolnoma strinjam. Sama sem doživela to, ko sem povedala kaj se mi je dogajalo.. vse kar je moj partner po nekaj mojih izpadih, ko sem bila popolnoma na tleh, ko nisem več zmogla me je našel popolnoma na tleh.. očitno tega ni mogel gledati in me je pustil.. sama tega nebi mogla storiti. Ampak zdaj vsaj vem, da ne morem povedati več nikomur, ker bom tako izgubila vse osebe okoli sebe, ki jih še imam…

Pol pa se sprašujete/sprašujejo zakaj ne moremo povedati ostalim kaj se dogaja,.. ker pač se skušaš nekako zbrati in spraviti iz sebe vse stvari… skušaš nekaj narediti, pa te pusti na cedilu oseba, na katero se najbolj opreš.. mogoče celo preveč- kot sem se jaz…

L.P!

Pozdravljena!

Očitno tvoj partner ni bil na mestu, da bi se osredotočil nate. Raje je pobral kopita in odšel. To je bila napaka, kajti zaradi tega imaš občutek, da je bolje vse ” držati v sebi “, kot povedati.

Vsi vemo, da je treba govoriti o težavah. Kajti če ne, se potem ne smemo čuditi, da se začnejo zdravstvene težave, morda namišljene psihična. Marsikatera zapade v depresijo ali pa ima težave z alkoholom, hrano in razuzdanostjo. Si mar tega želimo ? Mislim, da ne. Seveda zaradi naše nevednosti pademo v začaran krog. Krog v katerem brez pomoči nekoga drugega, če želite da napišem ” zunanjega človeka ” ali strokovnega delavca, ne bo rešitve za nas.
Tudi sama sem dajala zlorabo skozi in kasneje še pri svoji hčeri. Moram povedati, da sem sama šla skozi vse to, se zorganizirala in pregledala ponudbo na netu. Je bilo težko, pa vendar sem želela za sebe nekaj narediti. Želela sem se rešiti muk, trpljenja, jeze, straha pred zaupanjem ljudi, straha pred spolnostjo. Res da, sem bila marsikatero stvar narobe naučena, vendar nisem obupala. To mi je dalo le še večji zagon in voljo, da ne klonim pred lastno borbo, ki sem jo bojevala. Strahu nisem pustila, da me zopet ” ulovi in ima nad mano vpljiv “. Začela sem brati tudi knjigo, ki je bila izredno težka v tistem obdobju. Dala mi je pa marsikater odgovor, ki ga skozi leta nisem dobila. Dala mi je tudi drugačen pogled na moje težave – bolj pravilen in razumljiv na celotno zgodbo.

Tako sem se počasi postavljala na lastne noge, občutila postopoma manj bremena na ramah in vratu. Kot, da bi ” zgrmela vsa sila z mene “.
Danes pomagam drugim, kar tudi nebi nikoli verjela, če bi mi kdo prej povedal. Danes zaupam predvsem mojemu instinktu, ki je vselej pravšnji. Do neke mere zaupam ljudem, kar je ključ pri vsej komunikaciji. Trudim se vsem Vam tudi vlivati moč, pozitivno mišljenje in Vam prikazati, da pa vendarle je lučka na koncu tunela. Le verjeti morate, predvsem v sebe !

Vedeti je potrebno tudi to, da smo dolgo časa bili prezrti in v ” manjšini “. Verjamem in vem, da s skupnimi močmi zmoremo marsikaj. Le spregovoriti morate in boste tudi slišani. Zagotovo !

Srečno !

Spoštovana Maja,

meni se zdijo vsi vaši predlogi fantastnični in ko bi nas le bilo več takih, ki tako mislimo. Definitivno bi bilo treba vzpostaviti register pedofilov in ga dati na internet in v vse registre, da bi vsi vedeli in bili seznanjeni, kakšna nevarna oseba je lahko nekdo, ki živi pri sosednjih vratih. A kot pravite, do tega je še daleč, vem in res je tkao.

Ne izgubiti upanja in pozitivnega mišljenja, to je res najpomembnejše, je pa najtežje. Jaz vem, ker to doživljam skozi oči svoje deklice. Ni ji lahko. Koliko je dni z žalostnimi in zasanjanimi očmi, ko se otrok popolnoma izključi in strmi v prazno. Koliko je noči z nočnimi morami …. Hudo je to in ko bi le dobila odgovor, zakaj mora moj otrok tako trpeti? Ko bi mogoče to vedela, bi mi bilo lažje. Stalno se izobražujem in berem, kar pišejo strokovnjaki. Otrok začne kazati znake spolne zlorabe pri letih, ko je bila lahko mogoče mamica spolno zlorabljena, pa je to potlačila. Vendar jaz se ničesar ne spominjam. Obiskujem terapijo in terapevtka mi je predlagala, da bi mi mogoče naredila hipnozo, če bi se kaj spomnila.
Drugo je pa presneti postopek, čez katerega moraš iti in imeti še dosti denarja, saj so odvetniki svinjsko dragi.

Problem pa je, da tudi jaz nočem zaupati nikomur, kaj je doživel otrok. Prvič moram skrbeti za identiteto otroka, drugič pa imam tudi jaz izkušnje, da ti lahko ljudje obrnejo hrbet. Žal je tako. Ampak takšni ljudje nas tako niso vredni in bolje je, da grejo še danes čez vrata.

Moramo si pomagati in se podpirati !

Pozdrav,
Prizadeta

Pozdravljena!

Skoraj nimam kaj več dodati, ker je bilo vse napisano v tem postu zgoraj. Ne morem se bolj strinjati z napisanim. Res je, da statistike kažejo, da če mama ne predela svoje zlorabe, bo prej ko slej vse to ” prešlo ” na našega otroka. Česar si pravzaprav sploh ne želimo.

Zato bi bilo pametno za vse VAS, ki se še bojujete z mislijo SPREGOVORITI ali NE in ste samske – SPREGOVORITE.

Tako si boste dale možnost predelati zlorabo in najpomembnejše – lasten naš otrok ne bo podvržen temu dejanju. Dale mu boste ” normalno ” življenje. Kaj bi želele še več ?

Pozdravljeni!Imam vprašanje?Kaj mislite pod to,da če mama ne predela spolne zlorabe,da bo slej kot prej prešlo na otroka?Na kraj pameti mi na pade,da bi svojega otroka kdaj zlorabila,verjamem da obstajajo takšne osebe,vendar mislim da bi zlorabljena ženska,teško naredila svojemu otroku tisto kaj so njej drugi.Lp

Pozdravljena!

Nisem imela v mislih, da bo zlorabljena ženska kaj ” naredila svojemu otroku ” , pač pa to – če zlorabljena ženska NE PREDELA ZLORABE bo podzavestno njen otrok ” prevzel ali povzel ” vzorce in bo podvržen tudi spolni zlorabi ali vsaj neki obliki zlorabe.

Zato je tako zelo pomembno, da ženska PREDELA ZLORABO preden se odloči za otroka!

Upam, da sem bila sedaj bolj razumljiva !