neuspela operacija TVT
Pozdravljeni.
Pišem v imenu mame, ki so ji pred 2 mesecema vstavili podporni trak, a očitno neuspešno, saj ni izboljšanja stresne inkontinence.
Naj povem, da je mami stara 55 let in nima povešenih rodil ali kakšnih drugih ginekoloških težav. Operirali so jo v Kranju, vse skupaj pa je bilo zelo čudno. Na posvetu je bilo rečeno, da bo dobila le lokalno anestezijo, saj je potrebno pri vstavljanju traku zakašljati, da se ugotovi, ali je trak optimalno nastavljen. Tik pred operacijo pa ji sestra pove, da bo dobila splošno anestezijo, ker ji bodo hkrati še odstranili pregrado v maternici, o čemer pa prej sploh ni bilo govora. Po operaciji je še nekaj časa krvavela in imela bolečine.
Na kontroli je bila ginekologinja nad dodatnim posegom popolnoma začudena, saj sama tega ni napisala na napotnico, glede TVT pa je rekla, da je bil očitno neuspešen.
Kaj lahko zdaj stori? Ali je semiselen ponovni pregled, tokrat mogoče pri dr. Lukanoviču, ki ima največ izkušenj s temi operacijami? Kako je z morebitno ponovno operacijo?
Hvala za mnenje.
Pozdravljeni!
Moj nasvet vaši mami je, da naj ne obupa, ker prva operacija TVT ni uspela. Vsekakor pa ste se odločili prav, kajti, če vi ne bi napisali imena zdravnika, bi vam jaz prav tako svetovala pregled in posvet pri doc. dr. Adolfu Lukanoviču in menim, da bi bilo prav, da bi ga vaša mami kar pri pregledu prosila, da bi jo ON še enkrat operiral, kajti ponovna operacija TVT je možna. Sama operacija pa se lahko dela v lokalni anesteziji, kjer pacientka res sodeluje z umetno izzvanim kašljem, da se vidi ali urin še uhaja ali ne. Če pa se operacija dela v splošni anesteziji pa operaterji običajno s pritiskom na mehur ugotavljajo ali je operativni poseg uspel ali ne.
Kar se tiče doc. dr. Adolfa Lukanoviča ima na tem področju res največ izkušenj, saj je leta 1998 prvi v Sloveniji začel izvajati TVT poseg tako, da bo vaša mami v koliko se bo odločila za ponovni poseg tudi v najboljših možnih zdravniških rokah.
Z lepimi pozdravi,
Lorena Meglič
Pred 19 meseci sem imela TVT operacijo, operiral je dr. Lukanović. Od 11. dne operacije dalje imam hude bolečine, ki se vseskozi malce speminjajo. Zadnih nekaj tednov imam bolečine v dimlljih, sevajo mi v levo nogo do vključno podplata, že od samega začetka izredno težko sedim, saj imam ob sedenju še izrazitejše bolečine v spodnjem delu sedala, zelo močne bolečine so na levi strani. Zdravnik je seznanjen s tem, zmenjena sva bila, da ga pokličem, da me bo naročil na nevrologa, sem 2x celo govorila z njim, sedaj pa ga nikakor ne moredm doklicati.
Kaj naj storim? Bolečine so hude, vedno bolj sem nervozna, saj nihče ne razume, da moram po nekaj urah obvezno počivati, ker so bolečine tako močne. Na mestu, kjer sem bila operirana, se mi je verjetno naredila večja bula (bula od znotraj pritiska na steno nožnice), tako da ne morem uporabljati niti tampona, ker me boli. Bulo sem enkrat otipala, sedaj pa zaradi bolečin in strahu ne tipljem več.
Kaj naj storim.
Enainpetdesetletnica.
Pozdravljeni!
Ker vam želim pomagati in za to potrebujem vaše osebne podatke vas prosim, da me pokličete na eno izmed naših telefonskih številk, ki sta 02/320 20 75 ali 040 462 029, v času uradnih ur, ki so od ponedeljka do četrtka. Najboje je, da me pokličete med 14. in 15. uro.
Lep pozdrav,
Lorena Meglič
Pozdravljeni,
tudi sama sem bila operirana pri prof. Lukanoviču pred slabim letom.
Operacija je dokaj dobro uspela, ni pa vse tako kot je bilo…. nekoč.
Tudi sama sem imela po operaciji izredno veliko bolečin, na kar pred posegom nisem bila opozorjena. Na odpustnici iz bolnice je bilo priporočeno 3 tedne bolniške, in ker sem se po treh tednih še vedno počutila obupno slabo, brez volje, s pritiskom v spodnjem delu trebuha, s stalno zmerno bolečino, sem šla jamrat k svoji splošni zdravnici. Pregledala me je, rekla, da ne vidi razloga, zakaj se počutim slabo, mi podaljšala bolniško še za en teden in me po tem dala delat. Še vedno sem bila obupno zanič. Šest tednov po operaciji sem imela pri prof. Lukanoviču pooperativni pregled in DVA DNI prej se mi je iz nožnice izvalil ogromni šiv. Po tistem nisem imela več težav, počutje se mi je hitro popravilo.
Med. sestra pri prof. Lukanoviču je rekla, da se zgodi, da kaki ženski odstranijo šiv v nožnici šele pri tem pregledu.
Nisem bila opozorjena na možnost, da šiv ostane toliko časa v tkivu. Mi je pa razumljivo, da počutje z njim ne more biti najboljše. In ker opravljam v službi občasno kako težje delo, sem tiste prve dneve v službi prav trpela.
Moja osebna zdravnica ni predvidela, da imam lahko v nožnici še vedno šiv. Sama ga nisem iskala.
V bolnici sem ležala skupaj z gospo, ki so ji TVT vstavili tako, da je bilo odvajanje urina nemogoče. Potem so jo ves teden matrali: kateter noter, kateter ven… situacija se ji ni izboljšala. Nato so jo peljali nazaj v operacijsko in ji TVT malo popustili – takoj po tem je lahko normalno lulala. Nisem hotela opozarjat (kaj pa sem jaz kot pacientka?), da so slovenski zdravniki že zdavnaj na internetu napisali, in kar sem tudi sama prebrala pred operacijo, da vstavljanje katetra po teh operacijah ni rešitev, temveč samo popustitev TVT traku.
Na predoperativnem dnevu mi je zdravnik rekel, da ta operacija sploh ni operacija, temveč, če že, potem mikro operacija. Ja, gledano s stališča kirurga. Ampak operacija se dela zaradi žensk, in ne zaradi kirurgov, torej naj se vpraša ženske, kako se počutijo po tej operaciji. Če še več ur po operaciji ne moreš stat zaradi bolečin na lastnih nogah (tudi po injekciji proti bolečinam še več ur ne), in če ti osebje reče, da je bolje, da dobiš injekcijo proti bolečinam, saj drugače bolečine sploh ne bodo popustile, potem to ni noben lahek poseg za žensko. Vse smo pa dobile popolno narkozo, saj se drugače ne bi pustile tako razkrehnit kot to zna osebje narediti z nami, ko smo popolnoma omamljene. In po mojem mnenju tiste strašne bolečine po operaciji izvirajo zaradi tega tako nenormalnega položaja – in se ne bi čudila, če kaka od žensk čuti zaradi tega položaja tudi daljše posledice.
vse dobro vam želim
Pozdravljeni,
sama sem bila na TVT operaciji 14 dni nazaj v Trbovlju. Operacija je potekala v polni narkozi. Ko sem se zbudila sem imela grozne bolečine v nogah, v dimljih, skratka cele noge. Sestra mi je odgovorila da to zato, ker sem med operacijo naredila ” špago “. Bolečina je po treh dneh malo popustila. Ampak stopnice me ubijajo. Voda mi še vedno uhaja. Občutek imam, kot da mi mehur ne drži več kot 2 dcl. Ko točim vodo, mi začne uhajati brez, da bi prej čutila potrebo po odvajanju. Občutek imam, da me med nogami skoz nekaj pritiska dol.Kašlanje in kihanje so mi nočna mora.
Koliko časa bo to še trajalo? Na odpustnici mi piše bolniška 10 dni in pa kontrola pri ginekologu čez en mesec.
Pozdravljeni!
Veliko žensk po TVT operaciji toži o bolečinah kot jih opisujete in sestra vam je tudi prav povedala od kod izvirajo. S tem, da je operacija potekala v polni narkozi ni nič narobe, morebiti je za vas bilo bolje tako.
Kar se tiče vaših težav, vam svetujem, da bi čimprej odšli na pregled h kirurgu, ki vas je operiral. V primeru, da vam ob kašljanju in kihanju še vedno uhaja voda (pišete namreč, da sta vam kašljanje in kihanje nočna mora) potem žal nekaj ni v redu.
V primeru, da ste imeli diagnozo samo stresne urinske inkontinence, je lahko pri vas prišlo do prekomerne aktivnosti mehurja. Da se zadeva uredi je običajno potrebna 3 do 6 mesečna terapija z zdravili in pa trening mehurja.
Kar se tiče staleža se ga običajno predpiše dva tedna, v koliko pa se ne počutite sposobni za delo vam svetujem, da ginekologa prosite, da vam ga podaljša.
V primeru morebitnih težav pri urejanju vaše situacije, se lahko za pomoč obrnete tudi na naše društvo. V času prvomajskih praznikov bom odsotna. Delati pričnem 7. maja.
Z upanjem, da se bodo zadeve za vas pozitivno razpletle, vas lepo pozdravljam.
Lorena Meglič
Pozdravljeni!
Povsem se strinjam z napisanim v tejle rubriki, da o kirurškem posegu TVT ne moremo trditi, da je neinvaziven. To je kirurški poseg, pri katerem lahko pride do zapletov, ki so lahko posledica kateregakoli kirurškega posega.
Za laserski poseg, ki ga izvajamo v nekaterih ambulantah v Sloveniji (Erbium laser, neablativna laserska tehnika), pa lahko trdimo najman to, da je neinvaziven, neboleč in ni povezan s klasičnimi kirurškimi zapleti. Je ambulantni poseg, ki ne zahteva ne anestezije in ne analgezije (protibolečinske terapije). Če je izveden pravilno, je uspešna metoda zdravljenja za stresno urinsko inkontinenco. Kot za vse druge metode, velja tudi za lasersko zdravljenje, da je učinkovitejše pri zgodnjih oblikah bolezni, torej pri blagi in zmerni stresni urinski inkontinenci.
Mehanizem nastanka stresne urinske inkontinence je popuščanje vezivnih struktur, ki omogočajo oporo mehurju in sečnici v njuni anatomski legi. Zdravljenje, tako kirurško, kot lasersko, je namenjeno iskanju idealne opore mehurju in sečnici. Z laserjem delujemo na tkiva z namenom učvrstitve ohlapnih tkiv sprednje stene nožnice.
Lep pozdrav, Sabina Senčar.
Pozdravljeni!
Pred dvema mesecema so mi odstranili povešeno maternico, dvignili mehur in opravili sprednjo in zadnjo plastiko vagine. Med operacijo je prišlo do poškodbe mehurja, kar so ugotovili po 14 dneh nenehnih bolečin, po drugi cistokopiji, ki je bila opravljena v narkozi ker je bilo brez nje prvi pregled preboleč.Neznosne bolečine so bile tudi še naslednje dni posebej ko so kuagoli zamašili kateter. Svoje je dodala še okužba z bakterijo Klebisella….
Sedaj je prišlo do stresne inkontinence in sem ponovno naročena na preglede in poseg TVT. Ginekologinja mi je omenila da ta poseg opravijo v lokalni anesteziji. Ko sem pa malo prebrala kaj me čaka vidim da nekaterim opravijo to v popolni narkozi nekaterim v lokalni.
Kako se odločite? Ima pacient sam pravico odločat v kaki narkozi se opravi poseg?
Stara sem 51 let in zaradi vseh bolečin in zapletov me je zelo strah vsakega ponovnega posega.
Hvala za razumevanje!
Lep pozdrav!
Pozdravljeni!
Verjamem, da je za vami zelo težko obdobje pooperativnega okrevanja in bolečin in razumem, da vas je strah ponovnih zapletov.
Zaželeno je, da se TVT operacija naredi v prevodni anesteziji ali spinalnem bloku. To pomeni, da ste med operacijo budni, bolečin pa ne čutite od točke, kamor je nastavljena protibolečinska blokada v hrbtenični kanal. To je lpkalna anestezija.
Nekatere bolnice ali kirurški centri priporočajo centralno anestezijo, poseg torej prespite. Do neke mere lahko vplivate na način anestezije. Izrazite svoje želje in zagotovo boste skupaj z zdravnikom kirurgom in zdravnikom anestezistom našli skupni dogovor. Lahko pa poiščete bolnišnico, kjer so bolj naklonjeni lokalni anesteziji pri TVT operacijah.
Želim vam veliko sreče pri posegu!
Lp., Sabina Senčar.
Pozdravljeni,
Mene pa zanima moje stanje po TVT operaciji. Minil je peti teden operativnega posega. Do tedaj vse v redu, razen nevšečnosti, ki jih imam za samoumevne po tem posegu. Krvavitve so minile v nekaj dneh. Sedaj pa se mi pojavlja rjav izcedek, rekla bi lahko, da je ,,pomešan s krvjo,, prisotne so tudi občasne bolečine (špikanje v jajčnikih). Stara sem 54 let, zadnja menstruacija je bila meseca aprila 2011. Prosila bi za nasvet in sicer ali to lahko pripisujem menstruaciji, ali bi morala na pregled h ginekologu oziroma je to lahko tudi kot nekakšen zaplet po operaciji.
Hvala za odgovor in vse dobro v novem letu
Slavka Plemelj
Pozdravljeni g. Plemelj!
Če ne uporabljate hormonske nadomestne terapije in ste že 2 leti po menopavzi, je malo verjetno, da gre za običajno mesečno krvavitev.
Možno je, da gre za pooperativni zaplet, zato vam svetujem pregled pri zdravniku, ki vas je operiral.
Lp., Sabina Senčar.
Pozdravljeni Abrakadabraaa!
Bolečine med kirurškim posegom sicer preprečujemo z anestezijo, ne vem, kaj je šlo pri vas narobe, da vas je sam poseg bolel.
Po posegu in v času celjenja pa lahko lajšate bolečine z uporabo analgetikov.
Po posegu vam odsvetujemo tako dvigovanje, kot potiskanje težjih bremen, še najmanj 6 tednov po posegu 2 kg, kasneje pa do 5 kg.
Ker je operacija TVT kirurški poseg, je nujno, da po posegu počivate, skrbite za povečano higieno in se izogibate dejavnostim, ki bi ovirale ali upočasnile celjenje rane. Z drugimi besedami je čas po operaciji namenjen povečani skrbi za samega sebe.
Želim vam čimprejšnje okrevanje, brez zapletov in bolečin.
Lp.,Sabina Senčar.
Tudi jaz sem imela operacijo, pred devetimi leti,žal neuspešno.
Od tedaj moje življenje ni več isto, saj imam vsak dan bolečine ; ko sedim.
V zadnjem času, pa so se mi pojavile močne bolečine na notranji strani zgornjega dela stegnenice,tako, da imam občutek,kot,da mi bo odtrgalo kito,ki je pritrjena nanjo.
Šla sem na rentgen.
Na posnetku je v predelu medenice, jasno razviden trak, v obliki široke črke V, ki se v zgornjem desnem kraku, porazgubi v zgornjem delu stegnenice- torej, tam, kjer čutim močne bolečine.
Želela bi, da se mi ta trak odstrani, ker je tudi odvajanje vode drugačno, kot je bilo pred operacijo, kar je trenutno težko razložiti.
Ker ne bi želela , da se kdo ponovno uči na meni, kot se je dogajalo tedaj,saj me zdravnik,ki me je operiral , sploh ni pregledal, kar sem seveda izvedela šele po operaciji,bi vas prosila, da mi svetujete kakšne možnosti imam.
Hvala!
Pozdravljeni Marina.ana!
Zelo mi je žal, da imate slabo izkušnjo z neuspelo operacijo. Kirurgija, pa naj jo imenujejo “malo invazivna” ali samo invazivna je metoda zdravljenja, pri kateri pride lahko do zapletov. To ne pomeni, da se je kirurg “učil” na vas. Tudi najboljši kirurgi na svetu kdaj doživijo zaplete operacije. Vsako kirurško zdravljenje je v določeni meri tvegano.
Težko verjamem, da vas zdravnik, ki vas je operiral, ni pregledal in se z vami pogovoril o dobrobitmi in tveganji povezanimi z operacijo.
Predlagam, da greste na ponovni pregled v ustanovo, kjer so vas operirali in se dogovorite, kako bi sanirali nastalo situacijo. Trak, ki ne opravlja svoje funkcije (zadrževanje urina ob fizičnem naporu) in vam povzroča bolečine lahko s ponovnim posegom odstranijo.
Kako ste zdržali devet let bolečin in niste poiskali pomoči že prej? Ni več kaj čakat, bo treba popravit nastalo situacijo.
Lp.,Sabina Senčar.
