NESREČA
U BISTVU NIMAM NOBENEGA VPRAŠANJA ZA VAS, RADA BI SAMO DELILA Z VAMI SVOJE ŽALOSTNE ZGODBE O MOJIH KUŽKIH.
DO SVOJEGA 21-EGA LETA SEM IMELA ŽE VELIKO PSOV, SAJ JIH PREPROSTO LJUBIM, VENDAR PA NE VEM., KAKŠNA NESREČA ME SPREMLJA, KER SO VSI ŽALOSTNO KONČALI.
JIMMY-MOJ PRVI KUŽEK MEŠANČEK.NE SPOMNIM SE GA DOBRO, VEM LE KAKO ŽALOSTNA SEM BILA, KO JE NEKEGA DNE IZGINIL IZPRED HIŠE.
RUNA-NEMŠKA OVČARKA.KOMAJ ENO LETO JE BILA STARA, KO JO JE NAPADLA STEKLA LISICA IN LOVCI SO JO NAM USTRELILI. TISTI DAN SMO VSI JOKALI.
RON-KRIŽANEC MED NEMŠKIM IN ŠKOTSKIM OVČARJEM.PRELEP IN PAMETEN KUŽA. ZNAL JE TOLIKO STVARI, DA JE OČARAL VSE PO VRSTI. IMELA SEM GA 6 LET, POTEM PA SE JE NEKEGA DNE ŠEL “ŽENIT” IN SO GA USTRELILI LOVCI ( VEČNI LJUBITELJI PSOV ). EN MESEC SI NISEM OPOMOGLA ZARADI NJEGOVE SMRTI. ODRAŠČALA SEM Z NJIM IN BILA SVA NERAZDRUŽLJIVA.
JAŠA IN KALY- ZLATA PRINAŠALKA IN MALA MEŠANKA KALY. JAŠO SEM IMELA 2 LETI, KO PA SMO OD NEKJE PRINESLI ŠE MALO PRESTRADANO IN PRESTRAŠENO KALY, STA ZAČELI SKUPAJ ODKRIVATI LEPOTE GOZDOV IN NEKEGA DNE IZGINILI ZA ZMERAJ. LOVCI, ALI PA NAŠI SOSEDJE, VSI SOVRAŽNO NASTROJENI PROTI PSOM! OBOŽUJEJO SAMO SVOJE KRAVE IN PRAŠIČE, KI JIM PRINAŠAJO DOBIČEK. TAKO MI JE BILO HUDO, DA SEM BILA DVE LETI BREZ PSA, KER SEM SE PREPROSTO PREVEČ BALA ŠE ENE IZGUBE.
AXO – MALI ZLATKO, ZLATI PRINAŠALEC. S FANTOM SVA GA KUPILA PRED DVEMA MESECOMA IN MU DALA ZGRADITI NOV PESJAK – PRAVA PASJA REZIDENCA. PRVI DAN SVA SE ENOSTAVNO ZALJUBILA V TO ŽIVAHNO MALO KEPO. POVSOD SMO ŠLI SKUPAJ, NEKATERI SO SE CELO JEZILI NAD NAMA, DA RAVNAVA Z NJIM KOT Z OTROKOM. PREJŠNJI TEDEN PA SVA GA PELJALA NA CEPLJENJE IN RAVNO PRED KLINIKO GA JE ZBIL AVTO. UŠEL NAM JE IZ KLINIKE IN STEKEL RAVNO SKOZI VRATA , RAVNO PRED AVTO. NE MOREM VAM OPISATI STRAHU IN BOLEČINE, KO SEM GA POBRALA IZ CESTE, GOBČEK JE IMEL VES KRVAV IN SLIŠALO SE JE, DA IMA KRI V PLJUČIH. Z NJIM SEM STEKLA V KILINIKO, TAKOJ SO GA PRIKLOPILI NA INFUZIJO IN PRIČELI Z DRENAŽO. PREDEN SEM MORALA VEN IZ OPERACIJSKE, SEM MU DALA ZADNJI POLJUBČEK NA NJEGOVO MAJHNO GLAVICO IN ŠE POMISLILA NISEM, DA GA NE BODO USPELI REŠITI. POTEM PA ME JE VETERINARKA POKLICALA DOMOV IN MI POVEDALA, DA JIM NI USPELO. SKUPAJ SVA JOKALI PO TELEFONU. VSAK DAN SE SPOMNIM NANJ IN VSE SE MI PONOVNO ODVRTI U GLAVI. AXO, POGREŠAM TE IN RADA TE IMAM!!!
S FANTOM SVA DEJALA, DA BOVA NAJLAŽJE PREBOLELA, ČE POIŠČEVA NEKE NOVE RJAVE OČKE, KI NAJU BODO SPRAVLJALE V DOBRO VOLJO IN ZDAJ JE TU GALA, BERNSKA PLANŠARKA, NAJIN MEDO.
ZDAJ NAJU OSREČUJE ONA, VENDAR PA SE VSAK DAN SPOMNIM NA VSAKEGA MOJEGA KUŽIJA POSEBEJ IN POGREŠAM VSE IN VEDNO JIH BOM IMELA RADA.
VI PA NAM ( GALI IN NAMA ) ZAŽELITE VELIKO SREČE !
LP OD GALE, JASMINE IN BLAŽA !!!
Lovci-tudi jaz jih preziram…Sosedje so imeli najbolj prijazno in navihano ovčarko, da je ni bilo daleč naokoli take. Nam je kdaj ukradla kakšno nepomembno stvar in vsi smo se ji smejali, ko jo je hotela zakopati, kot da gre za kakšno posebno dragocenost. Potem pa enkrat izvem, da se je šla malo potepat v gozd in ne zato, da je ne bi bilo nikoli več nazaj…
Pse je treba imeti pod kontrolo!!!
Pa ne me takoj popljuvat, ampak res ni primerno, da se psi sprehajajo sami naokoli. Niti po vasi niti po gozdu. Pa tudi na klinike se jih ne vodi kar spuščene.
Sem imela psa in mi ni nikoli pobegnil in zunaj je bil vedno pod nadzorom.
Upam, da bosta na novega psa bolj pazila.
Lepo, da si bila pripravljena deliti z nami svoje žalostne zgodbe o kužkih. Zakaj lepo? Ker bo mogoče kdo prepoznal tudi sebe v njih in ker se boš ti iz odziva mogoče, upam vsaj, tudi kaj naučila.
Do svojega 21-ega leta si imela že veliko psov – kar ne bi bilo čudno, če bi imela po 2 ali 3 skupaj. Imela pa si (razen 1x) le po enega in vsi so žalostno končali. Ne spremlja te nesreča, ta spremlja tvoje “ljubljene” kužke. Kakšna – neodgovornost, naprimer.
Le kako je lahko Jimmy kar tako izginil izpred hiše?
In Runa – zakaj ni šla v karanteno, da bi se dokazala okužba s steklino in zakaj si ni zaslužila bolj humane usmrtitve od naboja iz puške?
In Ron – zakaj je pohajkoval sam naokoli in zakaj ni bil kastriran?
Jaša in Kaly – kje ste bili, ko sta odkrivali lepote gozdov?
Axo – pred kliniko ga je zbil avtomobil – ja, kaj še niste slišali za povodce? Iz pisanja sklepam, da je bil kuža še zelo mlad in ne vem, kako sta lahko imela odvezanega.
Zgovarjaš se na lovce. Tudi jaz jih nimam v čislih, ampak kako jih lahko odgovorni lastniki prepričamo v nasprotno, če pa nam taki kot ste vi, kopljete jamo in rušite vse, kar se trudimo doseči? Ali pa sosedje – obožujejo svoje krave in prašiče – pa verjetno le-ti ne tekajo sami po gozdovih ali po sosedovih vrtovih?
Upam, da si se v dveh letih brez psa dobro poučila o svojih odgovornostih, ki jih prinaša lastništvo kosmate kepice.
Naj te malo podučim še o ljubezni – ta ni samo za takrat, ko imaš čas gledati v rjave očke.
Ljubezen je:
– vzgoja psa od prvega dne, ko pride v hišo
– nakup potrebnega (povodec, ovratnica, hrana, igrače, literatura…)
– sprehodi (vi in pes, ne on sam)
– natikanje gumijastih čevljev, ko zunaj pada dež, pes pa mora vseeno ven
– sprehodi in preskakovanje ovir v gozdovih (skupaj z vami)
– zagotovitev primernega VARNEGA bivališča (tudi takrat, ko ste odsotni)
– potrebna cepljenja
– ipd
Imeti in ljubiti psa ni samo gledati ga, kako odrašča in dati mu dovolj vode, hrane. Pomeni odrekanje marsičemu, sprememba stila življenja in sprejemanje vse potrebne odgovornosti. Psa je potrebno socializirati in navaditi najprej na hojo na povodcu, kasneje pa tudi brez, za kar pa mora biti dovolj poslušen in navezan na nas. Pes prav tako nima kaj iskati na samotnih potepanjih po mestu, vasi ali gozdu. Vedno bi moral biti pod nadzorom lastnika. Če pes ni namenjen vzreji, ga je prav in odgovorno kastrirati oz. psico sterilizirati. Če imate namen vzrejati, je to spet nova odgovornost. Prav tako boste imeli manj težav z okolico, če bo pes poslušen, socializiran in v vašem spremstvu.
Upam, resnično upam, da boste premleli vse, kar se je do sedaj dogajalo. Ni se potrebno obtoževati za nazaj, ker svojih psov ne boste več obudili. Lahko pa z odgovornejšim ravnanjem v prihodnje polepšate svoje življenje in življenje vaše kosmatinke.
Veliko lepih dni in več pameti vam želim!
Yo
Brez zamere….novega kužka pripni na povodec. Meni je moja kužica prvi teden skočila direktno pod avto….Na srečo je voznik pravočasno ustavil in je ostala nepoškodovana. Od takrat jo imam vedno na povodcu, spustim jo na travniku ali v gozdu in pazim, da me ne bi kje presenetil kak velik pes in ji kaj žalega storil. Je namreč majhne pasme.