nervoza in upiranje hrane
Spoštovani,
zanima me odgovor na naslendje vprašanje:
Kadarkoli sem v zelo stresnih situacijah, pod zelo velikimi pritistki, se mi hrana začne upirati, mi zelo smrdi, že zjutraj se mi obrača prazen želodec(ki se potem še uro, dve ne umiri), mi gre na bruhanje, sploh ko si perem zobe, običajno gredo kg zelo hitro dol … npr. en teden trije kg. Ko se stanje umiri, je vse ok.
Nikoli nisem imela kakršnih koli težave z motnjami hranjenja, zanima pa me, zakaj nekateri na živčnost odreagirajo tako,da odklanjajo hrano, drugi se pa z njo še bolj bašejo.
V bistvu smo si ljudje med seboj različni kot osebnosti in v skladu s tem tudi različno odreagiramo. Eno so lahko naučeni vzorci – npr. smo pobrali nekatere reakcije iz družine v obdobju odraščanja. Po drugi strani so naši vedensjki vzorci lahko posledia tega, da nam ni nihče pokazal kako se na situacije, ki nas vzenmirijo odzivati, da bi jih čim lažje prestali in smo ravnali in še danes ravnamo tako kot smo se naučili, potem pa je spet naša osebnost tisto kar vpliva na to – -kako se odzivamo na stres, nekaj kar je pač del nas. Seveda se naučenih vzorcev lahko odučimo in se naučimo bolj konstruktivnih.
Predlagala bi, da greš mogoče na pogovor h kakšnemu terapevtu, ki izvaja kognitivno vedensjko terapijo. Lahko ti pokaže različne načine soočanja s stresom – se pravi, da preverita skupaj od kje tej vzorci in kako bi lahko drugače ravnala. To je možno. Lahko v bližnjem ZD povprašaš, če imajo koga zapsolenega s tem znanjem ali pa malo sama pobrskaš po netu. Mislim, d aima društvo Dam na svoji spletnis trani kar nekaj naslovo terapevtov, ki izvajajo kognitivno vedenjsko terapijo.
Srečno.
Tatjana