Če si srečen v sebi si samozadosten. Zavedaš pa se, da je ta sreča lahko veliko večja v dvojini.
Čustva so pa normalna stvar za normalne ljudi. Naravno.
Tu se ne gre za “potrebuješ”, ampak zavedanje. Imam prijateljice, samo ne tako število “Neskončno mnogo”.
[/quote]

Ja, res je tako, se strinjam.

Tudi midva imava cimerski odnos pa kaj pol koga briga.
Takih odnosov je nešteto.
Tako pride in tako je.
Sam si ne želim tega ,če ga pa ona hoče tako naj pa ima.
Ženske so ponavadi zakomplicirana ,vedno je potrebno samo njih poslušat in delat tako kot njim paše .
Glede ločitve je pa stvar taka da ne pride do izraza ,ker imava preveč zadev ,ki jih ni enostavno razdeliti.
Navadil sem biti brez sexa zadeve vzameš v svoje roke pa gre.
Imaš pač grenak priokus, morda se pa v bodoče najde katera ,ki ji občasni odnos nekaj z nekom pomeni.

Tudi midva imava cimerski odnos pa kaj pol koga briga.
Takih odnosov je nešteto.
Tako pride in tako je.
Sam si ne želim tega ,če ga pa ona hoče tako naj pa ima.
Ženske so ponavadi zakomplicirana ,vedno je potrebno samo njih poslušat in delat tako kot njim paše .
Glede ločitve je pa stvar taka da ne pride do izraza ,ker imava preveč zadev ,ki jih ni enostavno razdeliti.
Navadil sem biti brez sexa zadeve vzameš v svoje roke pa gre.
Imaš pač grenak priokus, morda se pa v bodoče najde katera ,ki ji občasni odnos nekaj z nekom pomeni.

To je vajina osebna zadeva, kolikor razumem si dobil cankarijansko pezdetko, pritlehno, ko si izpolnil njena pričakovanja, oploditev, te je postavila na stranski tir.
Da v razumljivi obliki napišem.

Spoštovani,
moj odgovor na vprašanje, ali se odnos da rešiti, če se za afero ne izve, je NE. Vsaj ne v smislu novega začetka, novega pogovora, novega/drugačnega odnosa. Lahko pa prinese rešitev v smislu: “samo da se ostane skupaj”-če to sploh je rešitev… zame ni.
Torej, afera ali nezvestoba je vedno posledica dolgotrajne nezadovoljujoče situacije para in pa reakcija tistega, ki vara, na tako situacijo.
“Kar v odnosu ni možno izgovoriti, se udejanji preko vedenja”, (Katarina Kompan Erzar) je zame eden najboljših stavkov, ki razloži to dinamiko. Zato afera veliko govori o tistem, ki jo stori (ne vidim jo le negativno): v nekem trenutku verjame, da je afera rešitev za njegove težave ali verjame, da je edino na ta način možno iti ven iz odnosa. Po drugi strani pa je včasih to edina možnost, da se v tem odnosu sploh nekaj premakne. Sama res verjamem, da je včasih to res edini način, ki ga odnos zmore-ali pa edina možnost, ki jo posameznik v tem odnosu še zmore premakniti-je zadnja točka pred popolnim obupom ali predajo. In je potem seveda zelo odvisno od tega, koliko je bil par prej (še) povezan/navezan – ali bosta spoznala, da je to priložnost za nov razvoj odnosa ali pa bo zanju razhod edina možnost. Oboje je v redu, ni enega samega “prav”. Nekdo gre lahko čez afero, drugi ne. Pomembno je, da se izbere najboljša rešitev in ne najlažja-za oba.
Če nekdo razmišlja v smeri, da bo afero “potlačil” in o njej ne bo spregovoril, in istočasno mislil, da dela na odnosu, se bo slej ko prej pokazal zastoj. Ker to po naravni poti ne gre skozi. Zakaj? Prvič, če bo recimo par hodil na terapijo in želel boljši odnos, afera pa bo zakrita, bo terapevt ali pa prevarani partner to odkril oz. začutil (če je terapija prava). Ker se to močno čuti. In v terapiji vsa čutenja pridejo na površje. Ob aferah je ogromno sramu, gnusa, prezira…ravno ta občutja, ki so varajočega v afero tudi popeljala-tisti stavek zgoraj: “Kar ni izgovorjeno….”…izgovorjeno ni zaradi sramu tistega, ki izgovoriti ne upa, ne zmore, ne želi, ne upa tvegati! In to poglavitno čustvo sramu bo tudi prevarani močno čutil-če si bo le pustil. In očiščenje para po aferi je ravno soočenje s sramom, gnusom, prezirom. Verjamem, da se afere ne da predelati brez pomoči. Tudi v kratkem času ne. Po mojih izkušnjah sta potrebna vsaj dva cikla (24 srečanj oz. terapij), potem pa še veliko dela doma-dela na odnosu-večkrat namreč v ciklih pridejo čutenja ponovno na plano, večkrat se je potrebno soočit s krivdo, jezo, obžalovanjem, odpuščanjem, itd. Lahko zaključim s svojim stavkom: “Če bi ljudje vedeli, kaj vse prinese afera, ne bi nikoli varali.” Ker je okrevanje tako težko, boleče. Po drugi strani pa zelo verjamem, da lahko prinese tudi velik preobrat in dosti dragocene osebne rasti-predelovanje preteklih (primarnih) izkušenj, ki so vedno podlaga za efere. Iz tega pa sledi končno spoznanje za oba v odnosu, kjer se je zgodila afera: Začeti verjeti v to, da jima pripada odnos, ki se mu v celoti lahko predata in v katerem je končno čist prostor za iskrenost, zvestobo. Brez laži, prevar in krivice!
Drugič, če par ne hodi na terapijo in želi boljši odnos ob zakriti aferi, pa bo tako in tako vse zlagano. Pa še prežeto z ogromno krivde, ki bo po vsej verjetnosti pripeljala do pretiranega služenja varajočega partnerja do prevaranega, kar pa je zopet začarani krog: spet bodo njegove potrebe, želje ali pa preprosto občutki in čustva zakriti, ker nikoli ne bo upal/želel/zmogel/hotel spregovoriti o njih…Ob taki situaciji se kaj drastičnega v smislu spremembe ne more zgoditi. Končni rezultat je popolnoma isti: Odnos, ki je iskren in ki mi omogoča prostor, da sem lahko res jaz, mi ne pripada!
Odnosi, ki pridejo ven iz afere in so prečiščeni, so dragocen dar za vsakega od partnerjev. Sama ne bi nikoli obtoževala nikogar. Ali ocenjevala , kaj je “greh” in kaj se sme in kaj ne…Včasih je dolgoletno bežanje iz odnosa, deloholizem ali druge dolgotrajne oblike zasvojenosti, ki so družbeno pač bolj sprejemljive, pa vseeno lahko globoko pogubne za odnose, še hujše. Vse, kar popelje odnos v zakonsko krizo in jo par totalno “izkoristi” zase in njun razvoj, je dragoceno. In če se v tem vidita oba.
Odnosi, še posebej partnerski, so dostikrat še vedno uganka-kako vzdržati, jih obdržati žive, polne, iskrene in ob tem obdržati tudi sebe? Največja in hkrati najtežja naloga v življenju človeka. Nujno moramo skrbeti zato, da v odnosu nikoli ne izgubimo sebe. Vse, kar ne vodi v to smer, je že začetek bežanja.
Začeti sprejemati odgovornost za svoja dejanja in občutke v odnosu in predvsem se srečati z lastno ranljivostjo-strahom ob tem, ko se predam in tveganjem ali bom v tem sprejet. To bi lahko bila magična formula dobrega odnosa.

Spoštovani,
moj odgovor na vprašanje, ali se odnos da rešiti, če se za afero ne izve, je NE. Vsaj ne v smislu novega začetka, novega pogovora, novega/drugačnega odnosa. Lahko pa prinese rešitev v smislu: “samo da se ostane skupaj”-če to sploh je rešitev… zame ni.
Torej, afera ali nezvestoba je vedno posledica dolgotrajne nezadovoljujoče situacije para in pa reakcija tistega, ki vara, na tako situacijo.
“Kar v odnosu ni možno izgovoriti, se udejanji preko vedenja”, (Katarina Kompan Erzar) je zame eden najboljših stavkov, ki razloži to dinamiko. Zato afera veliko govori o tistem, ki jo stori (ne vidim jo le negativno): v nekem trenutku verjame, da je afera rešitev za njegove težave ali verjame, da je edino na ta način možno iti ven iz odnosa. Po drugi strani pa je včasih to edina možnost, da se v tem odnosu sploh nekaj premakne. Sama res verjamem, da je včasih to res edini način, ki ga odnos zmore-ali pa edina možnost, ki jo posameznik v tem odnosu še zmore premakniti-je zadnja točka pred popolnim obupom ali predajo. In je potem seveda zelo odvisno od tega, koliko je bil par prej (še) povezan/navezan – ali bosta spoznala, da je to priložnost za nov razvoj odnosa ali pa bo zanju razhod edina možnost. Oboje je v redu, ni enega samega “prav”. Nekdo gre lahko čez afero, drugi ne. Pomembno je, da se izbere najboljša rešitev in ne najlažja-za oba.
Če nekdo razmišlja v smeri, da bo afero “potlačil” in o njej ne bo spregovoril, in istočasno mislil, da dela na odnosu, se bo slej ko prej pokazal zastoj. Ker to po naravni poti ne gre skozi. Zakaj? Prvič, če bo recimo par hodil na terapijo in želel boljši odnos, afera pa bo zakrita, bo terapevt ali pa prevarani partner to odkril oz. začutil (če je terapija prava). Ker se to močno čuti. In v terapiji vsa čutenja pridejo na površje. Ob aferah je ogromno sramu, gnusa, prezira…ravno ta občutja, ki so varajočega v afero tudi popeljala-tisti stavek zgoraj: “Kar ni izgovorjeno….”…izgovorjeno ni zaradi sramu tistega, ki izgovoriti ne upa, ne zmore, ne želi, ne upa tvegati! In to poglavitno čustvo sramu bo tudi prevarani močno čutil-če si bo le pustil. In očiščenje para po aferi je ravno soočenje s sramom, gnusom, prezirom. Verjamem, da se afere ne da predelati brez pomoči. Tudi v kratkem času ne. Po mojih izkušnjah sta potrebna vsaj dva cikla (24 srečanj oz. terapij), potem pa še veliko dela doma-dela na odnosu-večkrat namreč v ciklih pridejo čutenja ponovno na plano, večkrat se je potrebno soočit s krivdo, jezo, obžalovanjem, odpuščanjem, itd. Lahko zaključim s svojim stavkom: “Če bi ljudje vedeli, kaj vse prinese afera, ne bi nikoli varali.” Ker je okrevanje tako težko, boleče. Po drugi strani pa zelo verjamem, da lahko prinese tudi velik preobrat in dosti dragocene osebne rasti-predelovanje preteklih (primarnih) izkušenj, ki so vedno podlaga za efere. Iz tega pa sledi končno spoznanje za oba v odnosu, kjer se je zgodila afera: Začeti verjeti v to, da jima pripada odnos, ki se mu v celoti lahko predata in v katerem je končno čist prostor za iskrenost, zvestobo. Brez laži, prevar in krivice!
Drugič, če par ne hodi na terapijo in želi boljši odnos ob zakriti aferi, pa bo tako in tako vse zlagano. Pa še prežeto z ogromno krivde, ki bo po vsej verjetnosti pripeljala do pretiranega služenja varajočega partnerja do prevaranega, kar pa je zopet začarani krog: spet bodo njegove potrebe, želje ali pa preprosto občutki in čustva zakriti, ker nikoli ne bo upal/želel/zmogel/hotel spregovoriti o njih…Ob taki situaciji se kaj drastičnega v smislu spremembe ne more zgoditi. Končni rezultat je popolnoma isti: Odnos, ki je iskren in ki mi omogoča prostor, da sem lahko res jaz, mi ne pripada!
Odnosi, ki pridejo ven iz afere in so prečiščeni, so dragocen dar za vsakega od partnerjev. Sama ne bi nikoli obtoževala nikogar. Ali ocenjevala , kaj je “greh” in kaj se sme in kaj ne…Včasih je dolgoletno bežanje iz odnosa, deloholizem ali druge dolgotrajne oblike zasvojenosti, ki so družbeno pač bolj sprejemljive, pa vseeno lahko globoko pogubne za odnose, še hujše. Vse, kar popelje odnos v zakonsko krizo in jo par totalno “izkoristi” zase in njun razvoj, je dragoceno. In če se v tem vidita oba.
Odnosi, še posebej partnerski, so dostikrat še vedno uganka-kako vzdržati, jih obdržati žive, polne, iskrene in ob tem obdržati tudi sebe? Največja in hkrati najtežja naloga v življenju človeka. Nujno moramo skrbeti zato, da v odnosu nikoli ne izgubimo sebe. Vse, kar ne vodi v to smer, je že začetek bežanja.
Začeti sprejemati odgovornost za svoja dejanja in občutke v odnosu in predvsem se srečati z lastno ranljivostjo-strahom ob tem, ko se predam in tveganjem ali bom v tem sprejet. To bi lahko bila magična formula dobrega odnosa.

moj odgovor na vprašanje, ali se odnos da rešiti, če se za afero ne izve, je NE.

Kakšen odnos?
Če bi dva imela resničen/pristen odnos, kot se za neko intimno razmerje spodobi, ne bi prihajalo do varanja, ker pa tega ni, je med njima zgolj seksualna privlačnost, ki s trajanjem pojenja, se pa lahko “vrine” x oseba.
Mislim, da je to pogosto edina pot, da nekdo spozna, da lahko obstaja tudi drugačna oblika odnosa, čustvovanja, ki človeka zadovoljuje na njemu nov nepoznan način. Logično, da to ogroža primarno “ekonomsko” zvezo, ali jo lahko preoblikuje v kaj boljšega?
Ne vem, pogosto ni potenciala, ker sta si osebi preveč različni, lahko bi rekli, da nista na istem nivoju, sta se, nevede?, združili iz napačnih razlogov.
Skozi odraščanje nas nihče ne opozori na pasti, ki obstajajo na tem področju in potem zabredemo…

Če moški vara, gre odnos po zlu, ker moški niso dovolj pametni in tega ne znajo. Če pa ženska vara, se pa da rešit, ker so ženske bolj pametne, njim je seks z drugim res samo popestritev, moškemu je pa seks vse. Tako da ženske so bolj multidimenzionalna bitja in bolj uspešno furajo poliamorijo na dolgi rok.

Zate zgolj seks pomeni varanje?

Dosti korektno napisano, moram pa dodati, eno je kvazi reševanje odnosa, kjer ne bo nobenega razultata. Razlog, reševanje posledic. Drugo pa raziskovanje začetka problema, tu se pa običajno konča. Začetek problema pa je, vstop v partnerstvo, kjer nisi iskren in odprt. To pomeni, da ne moreš biti jaz, ampak si igralec. In kot igralec, zapleteš partnerja, ki je iskren in odprt. Ko igralec(manipulator) doseže svoje cilje, običajno potomci, pokaže svoj obraz.
Da nalijemo čistega vina.
Kdo je običajno kriv, za razpad veze, ženska v večini primerov. Večina je MOM ali MNOM oseb. Priročen naziv, kjer se vsi taki notri najdejo. Zakaj temu tako? To je potrebno raziskati, začetek vsega.

Jst sicer s temi zadevami nimam izkušenj ampak vem, da se varat ne sme, tako nas učijo na Monu, saj tukaj gremo z varalacami takoj na gramdo in zažgat, uuhhh…., ma nimaš kaj, se držim tega kot pijan plota. Otroci v odrastlih telesih, iz kje ste vi padli v realno življenje….

Dosti korektno napisano, moram pa dodati, eno je kvazi reševanje odnosa, kjer ne bo nobenega razultata. Razlog, reševanje posledic. Drugo pa raziskovanje začetka problema, tu se pa običajno konča. Začetek problema pa je, vstop v partnerstvo, kjer nisi iskren in odprt. To pomeni, da ne moreš biti jaz, ampak si igralec. In kot igralec, zapleteš partnerja, ki je iskren in odprt. Ko igralec(manipulator) doseže svoje cilje, običajno potomci, pokaže svoj obraz.
Da nalijemo čistega vina.
Kdo je običajno kriv, za razpad veze, ženska v večini primerov. Večina je MOM ali MNOM oseb. Priročen naziv, kjer se vsi taki notri najdejo. Zakaj temu tako? To je potrebno raziskati, začetek vsega.
[/quote]
Malo si preteral.
Dvomim, da so varajoči povečini igralci, ki so zavestno nekoga zavedli. Rekel bi, da je več takih, ki se preprosto ne zavedajo, da obstaja tudi, recimo temu, čustvena plat odnosa in posledično, odnosa ne razvijajo v tej smeri.

Malo si preteral.
Dvomim, da so varajoči povečini igralci, ki so zavestno nekoga zavedli. Rekel bi, da je več takih, ki se preprosto ne zavedajo, da obstaja tudi, recimo temu, čustvena plat odnosa in posledično, odnosa ne razvijajo v tej smeri.
[/quote]
Se strinjam. Hvala za korektno deljenje razmišljanja.

Se strinjam. Hvala za korektno deljenje razmišljanja.
[/quote]
🙂
Ne rabiš se zahvaljevat, to bi moralo bit samoumevno, žal to ni na teh straneh :/

🙂
Ne rabiš se zahvaljevat, to bi moralo bit samoumevno, žal to ni na teh straneh :/
[/quote]
Vem, zato zahvala. Cenim komentar.

Izhajaš iz 50% žensk, ki varajo, ko nekaj ne štima. Pri moških je zadeva drugačna, kot tudi pri ostali polovici žensk.

Kaj je vse jasno. Glej uporabi zdravi logiko. Ženska šibka v povprečju iz sala, moški več mišične mase. Kdo rabi koga za preživetje? Ženska moškega ali moški žensko? Kdo je tu parazit?
[/quote]

Je res.

od tu te začudene teme na forumu: ja kakoooo pa ima lahko ta “lepotica” tako “grdega”..

Zato, ker imajo babe finančne apetite, ki jih s svojimi dohodki ne pokrivajo. In rabijo dedca. Sploh te kao lepe so vreča brez dna, te ne preživijo brez sponzorja.

Srecko, rece se ~ poslje jebanja nema kajanja ~ kot drugo pa karmo so iznasli v Nemciji v 17 ali 18ajstem stoletju …