pozdravljeni!

že dolgo sem si želela na glas povedati kaj me teži. Oče je pred kratkim zbolel. Bil je hospitaliziran na oddelku za ortopedijo v splošni bolnišnici maribor. kar sem doživela na tem oddelku nisem še nikjer. neprijaznost in nestrokoven odnos medicinskih sester je na tem oddelku nekaj povsem običajnega. bolniki,ki so hospitalizirani na tem oddelku prenašajo številne bolečine in najmanj kar potrebujejo je aroganten in nestrokoven odnos med. sester! ob prošnji enega izmed bolnikov,naj mu priskrbi predpisano zdravilo proti bolečinam je odvrnila da kaj si on misli, da samo tarna in da ni v hotelu ampak se tej ustanovi reče drugače- ustanova bolečin! a je to kak odnos do bolnikov,ki so tako že prizadeti zaradi bolezni in tega da niso v domačem okolju in da so od nekoga odvisni!
zraven tega je imel oče preiskavo po kateri bi mogel v dveh urah po končani preiskavi zaužiti najmanj 2 litra tekočine,sestra je prišla blizu šele po 3 urah,kljub temu da sem jo takoj po preiskavi prosila če lahko skuha čaj in ga prinese očetu,še dobro da nisem čakala na tisti čaj!
no potem pa se sprašujejo od kod tak odpor do bolnišnic,in zraven tega takšne osebe z svojim dejanjem mečejo slabo luč na peščico med. sester ki res vestno in z srcem opravljajo svoje delo!
lep pozdrav

Tudi jaz imam podobno izkušnjo. Tudi moj oče je bil v bolnišnici Maribor. O odnosu medicinskih sester pa tako ni vredno izgubljati besed. Upam, da se bo sčasoma kaj spremenilo.

Prijaznost je osebnostna, ne bolnišnična kategorija. Dokler boste o tem pisali samo na internetu, ne boste pa oddali pisne pritožbe ustrezni službi, ki je v vsaki taki ustanovi, se stvari pač ne bodo spremenile. Pa saj vemo, tam bi bilo potrebno napisati tudi svoje ime in priimek, potem pa če se slučajno zgodi, da bi morali spet v bolnišnico, bi nam bivanje še bolj zagrenili. Taki pač smo. Mogoče pa bi le razmislili o uradni poti? In če bo treba spet v bolnišnico, pač izberemo drugo, na primer ptujsko, slovenjgraško itd, saj ima pacient PRAVICO izbrati ustanovo, kjer se bo zdravil.

no pa smo zopet pri medicinskih sestrah
tudi sama sem sestra in mi gre tole počasi na živce, da se stalno nekaj pritožujete pa dajte no postavite se v delo medicinske sestre
pojdite na nek težak oddelek in z njimi preživite dan po moznosti vseh 24 ur ….. mogoče boste potem razmišljali malo drugače
in ne glejte lepo vas prosim samo z perspektive svojca … ali vas samih so tudi druge plati.

Če mački na rep stopiš, cvili…….

Ana

Spoštovana Azra!
Veliko dni sem že preživela v bolnišnici. Na oddelku z najtežjimi bolniki z metastatskim rakom kot pacient. NIKOLI nisem doživela nobene neprijetnosti o kakršnih je pogosto govora na tem in podobnih forumih. Edino zoprnost sem doživljala od babic v porodnišnici. Bile so sitne, nesramne, neprijazne, smrdele po cigaretih (ampak tega je že skoraj trideset let).
Na splošno ugotavljamo pacienti, da so najbolj sitne in neprijazne medicinske sestre (in drugo osebje) na oddelkih, kjer imajo najmanj umazano delo. Najboljše so (kot sem že omenila) prav na oddelkih onkološkega inštituta in na internih oddelkih z najtežjimi pacienti. Tiste, ki morajo nositi kahlice, umivati in preoblačiti paciente, letati za piskajočimi aparaturami, …
Morda pa ne delate na pravem oddelku! Res nismo pacienti krivi, če ste se odločili za napačen poklic. Morda pa je še dovolj časa za prekvalifikacijo. Vam bodo nezaposlene sestre zelo hvaležne za izpraznjeno mesto (da o pacientih ne govorim).

draga astra!

tudi sama se šolam za medicinsko sestro ,ampak to še ne pomeni da se strinjam s tabo. poklic medicinske sestre smo si izbrale same ,je pa res da vsak ne more opravljati ta poklic! še vedno trdim da smo mi tam zaradi pacientov ki nas potrebujejo in ne da so oni tam zaradi nas. sama se zavedam da je delo medicinskih sester izjemno odgovorno in težko,ampak zame je to plemenito delo. če tako razmišljaš o svojem delu in vidiš v tem samo slabe stvari,potem ne vem zakaj si se odličila za ta poklic. sama sem izkusila že veliko oddelkov in vekikokrat sem si zatrdila da ne bom postopala kot nekatere medicinske sestre,če pa slučajno kdaj bom,pa želim da me na to opozorijo in takrat se bom umaknila iz tega poklica. verjamem da je delovnik naporen in da so tudi pacienti naporni,ampak to še ne pomeni da lahko na njih prenešamo slabo voljo saj niso oni krivi da ni dovolj medicinskih sester! pa brez zamere to je samo mnenje iz mojega stališča!

lep pozdrav vsem

Zanimivo branje. Še posebej , ko se oglasi katera od sester, ki najprej vso krivdo prevali na pacienta.Najde opravičilo za slabo voljo: nemogoči pacienti, premalo sester, težko delo itd. . Toda, kako je mogoče, da te iste osebe pričakujejo v trgovini neizmerno prijaznost, v vrtcu “sladko” vzgojiteljico, v šoli najboljšo in najbolj prijazno učiteljico itd. itd.. Ali tolerijajo ali bi tolerirale to, da bi učiteljica od njihovega otroka med uro odhajala iz razreda, se ustavljala na čik pavzah in seveda vmes kritizirala, vse kar hodi po tem svetu. Na delo hodimo vendar zato, da se preživimo. To je naš kruh; zanj pač delamo v poklicu, ki smo si ga izbrali. Marsikomu bi še vedno prijalo, da nihče ne bi ničesar videl, slišal itd. . Kot je napisala ena od bralk; v bolnišnici je treba povedati, če se vidi, da je kaj narobe. Ne na ulici. Direktno, potem bo prišlo do spremembe. Tudi pacienti ali sorodniki se pogosto “potuhnemo” in potem raje zunaj opravljamo. Veliko ljudi namreč misli, da so enkratni, specialni, dokler jim pač ne povemo, da so daleč od tega, kar si mislijo o sebi.Še kaj bi se dalo napisati. Na kratko; preveč se obnašamo kot mevže, ki si ne upamo na glas povedati, če nam kaj ni prav. Vsem prijaznim in dobrim sestram, pa seveda veliko uspeha še v naprej.

draga azra,

prosim te le kaj si mislila ko si izbirala poklic? a res misliš da si najbolj pomembna samo zato ker si pred bolniki v nadrejenem položaju? halo???????? tudi jaz sem medicinska sestra in delam z onkološkimi bolniki kar je zahtevno delo a se mi vse poplača ko vidim da so pacienti zadovoljni z mano in da jim polepšam vsaj en dan. zapomni si da se vse plača, vse se vrača. raje se zamisli kako bi ti bilo če bi bila ti na mestu tvojih pacientov. verjemi da je njim mnogo huje kot tebi, kajti ti greš po sedmih urah lahko domov in pozabiš na vse, oni pa morajo trpeti bolečine in še nesramne sestre po vrhu. kako bi se ti počutila če bi bila odvisna od nekoga ki ga ne poznaš in bi te mirne vesti pustil v bolečinah in trpljenju????????????

Razočarani bolniki! Ne razumem zakaj pišete o neprijaznosti na forum. Ko v bolnišnici naletite na neprijazno ali celo nesramno osebo, jo mirno vprašajte po imenu in priimku in doma mirno napišite dopis na ustanovo, kjer se je to dogodilo. Ne premislite si naslednji dan, oddaje jo na pošto! Če bi večina ravnala na omenjeni način, se takšne stvari ne bi dogajale, saj bi bilo v velikem interesu medicinskih sester, da se potrudijo ter da so pohvaljene (ne pa da jih njihovo vodstvo kliče na razgovore zaradi neprijaznosti ali nesramnosti).