Pozdravljeni,

na vas se obračan zaradi svoje mame, ker enostavno več ne vem kako naprej.

Mama je bila včasih (vsak v kolikr se spomnim) srečna, nasmejana, opravljala je gospodinjska dela,… potem smo prišli v finančne težave in je opravljala dve službi hkrati (10 let nazaj). Prvo je imela dopoldan, popoldan je spala tiste 4 ure, nato je šla v nočno, ponovno oddelala 8ur, se prišla domov samo preobleči in nazaj v službo. Edino nedelje je imela proste. Gospodinjska dela seveda niso bila več opravljena kot prej, kar je razumljivo.

Po enem letu je ugotovila, da tako ne bo šlo več, zato je nočno službo pustila. Od takrat naprej se kar ne more sestavit, lika skoraj ne, kuha samo vikende. Med tednom, ko pride iz službe se vleže na kavč in praktično je tako cel dan. Športa nič.

5 let nazaj je še oče izgubil službo. Oče je glede službe zelo izbirčen in noče prijeti kar za vsako delo, kar mamo zelo jezi in jo tudi razumem. Zaradi tega se cele dneve tudi kregata. Pravi če bi mela kam iti bi že zdavnaj šla. Cele dneve ga ignorira, neprestano je slabe volje, do smeha ji ni nikoli.

Pred kakšnim mesecem je pa začela govorit, da je v hiši samo dekla, da jo drugače noben ne opazi.
Pa niti ne razumem od kje ji sedaj ideja, da je dekla. Med tednom tako kuha babica, vikende imam pa kuho mama čez. Pere 1x na teden. Ostalo pa ima proste dneve. Živimo v mestu, tako, da nekega garaškega dela ni. Z nobenim več se noče pogovarjati, vidim, da ji gre neprestano na jok, vendar se zadržuje. Vse samo nadira, na vse je jezna, tudi brez razloga. Noben je več ne razume. Prvo smo mislili, da je vzrok mena (stara je 50.let) in jo bo minilo, vendar se to vleče že več let in je čedalje slabše. V 2. letih se je vidno postarala, smeje se praktično nikoli. Pomoč, športanje, vse zavrača.

Težko jo gledam tako, ne vem kako naj ji pomagam, bila bi zelo vesela kakršnega koli nasvet.

Pozdravljeni,

slišim, da vam je težko zaradi stanja v katerem je vaša mama. Vprašanje je kakšni so (pravi) razlogi za mamino slabo počutje in spremenjeno razpoloženje. Na nek način izrazi svoje nezadovoljstvo, vprašanje pa je koliko stvari ostane neizrečenih ali neozaveščenih.

Mami želite pomagati, vendar ne veste kako. Ali se pogovarjata o teh stvareh, ki ste jih tu zapisali? Ali je kdaj poiskala strokovno pomoč?

Morda je še bolj pomembno kako je vam ob vsem tem? Kolikor slišim se obremenjujete zaradi njenega stanja. Velikokrat je tako, da težko pomagamo ljudem v stiski (še posebej družinskim članom), saj so razlogi za težave nemalokrat zelo kompleksni in zgolj naša podpora ne zadostuje.

Lahko rečem, da je spreminjanje drugih ljudi Sizifovo delo (trud zaman), ker praviloma ne učinkuje, niti nimamo pravice to početi. Seveda pa lahko nudimo oporo v težkih trenutkih, vendar je iskanje prave mere, med pomočjo in našo pretirano psihično vpetost, prava umetnost. Navsezadnje prave spremembe izhajajo iz nas samih in le tako posledično vplivamo na druge.

Lep pozdrav,