Priznam, da sem zelo nepotrpežljiva. Z leti sem uspela to nekako balansirati, zadnje čase pa mi ne gre več tako dobro od rok. Pred 3 meseci sem rodila zdravega fantka, ki je v moje življenje prinesel kar nekaj sprememb. Postala sem še bolj napeta, razdražljiva in nepotrpežljiva. Moja anksioznost iz dneva v dan narašča, saj vidim nevarnosti vsepovsod. Neprestano ga moram imeti na očeh, saj je to edino, kar me malce pomirja, drugače pa sem skozi nesigurna in prestrašena zanj. Ali bo to prej ali slej minilo samo od sebe, ali se bo moje stanje sčasoma še poslabšalo? Imam zlatega partnerja, ki mi v vsem pomaga in stoji ob strani, ampak se še vedno počutim izjemno nesamozavestno, prestrašeno in nepotrpežljivo. Kaj mi svetujete, da naredim? Oprostite, če je post malce zmeden, ampak sem tudi sama zmedena.

Pozdravljena,
nekaj podatkov manjka, a najbrž ne bom veliko zgrešila, če predvidevam, da ste zrela 30-letnica, da je to vaš prvi otrok in da vam v življenju veliko pomeni tudi vaše delo, vaša kariera, poklicna pot.

Ženske smo na splošno bolj nepotrpežljive, zato večkrat prehitro skačemo z ene oblike telovadbe, kozmetike, prehane,…..- skratka nismo tako redoljubne, disciplinirane, vztrajne – to je pa zelo pomembno pri našem dnevnem in večletnem ritmu življenja.

Ko se v naše relativno urejeno življenje, ki ga imamo pod kontrolo, “vrine” nekaj novega…in rojstvo otroka je velik stres za vsakega starša, za nas ženske pa še toliko bolj. Še posebej, če vse zgoraj drži.
In tak stres (rojstvo otroka, skrb, ljubezen, odgovornost,…kaj če….) požira ogromno celične energije (to je tako, kot če bi z avtom ves čas hotela voziti maksimalno hitro, ves čas “šaltala” iz nižje v višjo prestavo, pritiskala na gaz…. kaj bi “mašina tulila” in koliko benzina bi pri tem porabila) in vašim možganom začne zmanjkovati energije. In tako čustveni del možganov ne dobiva več dovolj podpore v energiji in je v vzdraženem stanju. Vi ga pa občutite kot tesnobo, strah, neobvladovanje položaja,…..razdražljiva postajate, jezna ali žalostna,…..itd itd itd.
Ali je tako nekako?

Ali bi poskusila s Cellfood kapljicami? Ne škodujejo vam niti vašemu sinku, če ga še vedno dojite. Poskusite in po cca 1 do 2.mesecih bo vaše počutje veliko boljše, bolj obvladljivo, pozitivno, ne več tako tesnobno in panično.
Če vas zanima še kaj več, se lahko obrnete INFO 031 278 381 ali http://www.cellfood.si.

Po cca 1 mesecu, ko bi se vam energetski balans v organizmu že popravil, bi vam svetovala začeti z jogo, pilatesom, ali samo 2 do 3 krat tedensko vajami z globokim, počasnim dihanjem (cca 10 do 15 minut). Kot sem že pisala, in najbrž že veste, takšne vaje zelo pomagajo pri pomirjanju vzdraženih možganskih valovanj. Z vajo se lahko naučimo kontrolirati ta vzburjena stanja možganov (ob čustvenih, stresnih situacijah nastopijo). To so v tujini običajne vaje za osebe, ki so izpostavljene vsakodnevnim nastopom, politiki, igralci, športniki,..in ljudje, ki se tega zavedajo in želijo obvladovati svoje telo s čim manj frustracijami in s tem boleznimi.

Poskusite, boste videla, da bo življenje, skupaj z vašim novim članom družine postalo čudovito, polno veselja, zabav, obveznosti, ki jih boste obvladovala in nič več bila prestrašena, če vas ne bo vedno zraven ali….

lep snežen dan želim vam trem
m