Neposlušnost – kako je pri vas?
Imam dva sina, stara 6 in 7 let. Z možem imava tako službo, da jima lahko nameniva precej časa, mož veliko športa z njima, ker sta oba velika športna navdušenca. Imava tudi precej dosledno vzgojo.
V soboto smo dobili goste. Vse smo se domenili, kako se obnašamo, kaj se sme in kaj se ne sme, ampak ko so se fantje “ogreli” (priši so še trije drugi), sta na vse skupaj pozabila, kot že 100x prej. Jaz ne vem ali je to normalno, da 6 in 7 letnik enostavno ignorirata vse kar se domenimo, ker so delali točno to, kar smo rekli, da se ne sme. Ali je sploh normalno, da jima pri teh letih še vedno plozam ta pravila, ki jih poznata že najmanj 5 let!
Itak, da sta bila za tako obnašanje, po obisku kregana, ampka izgvori so bili, saj so drugi začeli, kar mene sploh ne briga!
Drugače sta zelo pridna v šoli, kar se šolskega dela tiče, vse sama skrbita, sta zelo uspešna, starejši vsak dugi dan sam od sebe prebere vsaj 1 knjigo in sta kar se šole tiče zelo samoiniciativna. Enako je pri športu. Vedno pohvaljena! Ampak poslušnost jima pa dela hude težave!
Mož jima je rekel, da bo o kazni premislil, tv,pa itak odpade vsaj 1 teden. Kakšna kazen bi bila primerna za ignoriranje dogovora in neposlušnost?
Meni se že počasi malo trga od te neposlušnosti.
Sori, samo če je tole neposlušnost …
Pa jasno, da jih zanese, saj so otroci. A bi jim rada zatrla vso spontanost?
Meni sploh ni jasno, kako se pred obiskom pogovarjate, kako se mora obnašati in potem sta kregana, ker se nista obnašala, kot ste se zmenili?
Jao, jao. Pa halo, za 6 in 7 let stare otroke gre, ne za robote.
Zakaj jih pa ne ustaviš, ko gre zadeva čez mejo? Takrat lahko govoriš o neposlušnosti, ko jih opozoriš enkrat, dvakrat in nadaljujejo, ne pa, da jih pustiš, da razturajo, potem jih pa kregaš.
Enim pa res osnove vzgoje niso jasne.
(ne)poslušnost – že iz te besede je jasno, da res nimate pojma, kaj vzgoja je. se strinjam z eno pred mano, ki je to napisala. Kot da so psi in ne otroci. Kaj ste pa starši delali med obiskom? Sedeli in pričali, medtem ko so otroci “kršili pravila”? Jao jao. Težave se rešuje takoj, ko nastanejo. Ne pa ignorirat jih, potem pa en teden kazni, ki nima zveze s “prekrškom”.
Za kazen se še nisva odločila, tv je kar tak bleknil mož, ker je pač nekaj moral rečt. Povedal pa jim je tudi, da bo o kazni še premislil.
Kaj so počeli?
1.Skakali so po posteljah – vseh, tudi najinih
2.Nogometno žogo je moj starejši nabijal po celi hiši (orek šusi!!), smo opozorili 2x, ni zaleglo, da je moral mož žogo it vzet, pa mu je sin še ni hotel izročit in se je tam z njim prerekal (pa itak ve, da se po hiši ne brca velikih žog)
3.Vlekli so se za kapuce, da so se skoraj davili zdraven (to so začeli res drugi, ampak moja dva sta pa to posnemala) in smo opozotili večkrat
4.Potem so se še stepli (seveda zaradi vlečenja za kapuce)
No se ti to zdi še vedno nedložno?
Za kazen se še nisva odločila, tv je kar tak bleknil mož, ker je pač nekaj moral rečt. Povedal pa jim je tudi, da bo o kazni še premislil.
Kaj so počeli?
1.Skakali so po posteljah – vseh, tudi najinih
2.Nogometno žogo je moj starejši nabijal po celi hiši (orek šusi!!), smo opozorili 2x, ni zaleglo, da je moral mož žogo it vzet, pa mu je sin še ni hotel izročit in se je tam z njim prerekal (pa itak ve, da se po hiši ne brca velikih žog)
3.Vlekli so se za kapuce, da so se skoraj davili zdraven (to so začeli res drugi, ampak moja dva sta pa to posnemala) in smo opozotili večkrat
4.Potem so se še stepli (seveda zaradi vlečenja za kapuce)
No se ti to zdi še vedno nedložno?[/quote]
Haha 🙂
haha 🙂
haha 🙂
– “je kar bleknil, ker je nekaj moral reči”
– “se je prerekal” – sin z očetom 🙂
– “smo opozorili večkrat”
– štiri alineje si naštela, pa nikjer pri nobeni ne piše, da je bilo obiska zaradi neprimernega obnašanja konec. Pri mojih bi bilo to že v prvi alineji.
Otroci so nedolžni, ja – krivi ste vi starši, ker niste nehali kofetkati ob prvi kršitvi. Vzgoja je naporna reč, človek se mora kdaj odpovedat tudi lastnim užitkom.
Bila sta opozorjena tudi med obiskom, brezskrbi, ne 1x, ampak kar parkrat! Je to še spontanost?[/quote]
In kaj je sledilo opozorilu? Kaj si storila tisti trenutek, ko te nista upoštevala?[/quote]
Ko so skakali po posteljah, sem šla gor in zaprtla najino sobo in rekla, da ne smejo več vanjo, na otroških posteljah, pa lahko le sedijo, ker sem seveda moral prit gor še 1x, sem rekla, da sedaj lahko sedijo samo še na tleh.
Ko sem videla, da moj 6 letnik, kljub opozorilo še vedno vleče za kapuco, se je moral slečt.
Žogo smo vzeli.
Ampak a si predstavljaš pri 6 in 7 letniku tak obisk, ko ne moreš 10 minut poklepetat v miru. No to zame pač ni sprejemljivo, saj niso malčki.
Zdaj pa nevem, kaj bi pa vi ravnali v takem primeru?
Kako bi jih opozorili/kaznovali?
A sem res čudna? Bi bila kar vesela, saj ne bom imela občutka, da imam totalno nevzgojene otroke in da sem totalno nesposobna.
N ebom rekla, da j eto “Normalno”, je ap povsem povprečno, če se 5 otrok med 5 in 7 letom prepusti samim sebi. Sorry, vsi izgovori so samo izgovori, kajti skupino 5 otrok je treba bolj ali manj nadzorovat, sploh v stanovanju/hiši. Lahko jih pustiš same 15 – 20 min, jih je pa treba ves čas animirat. Tudi če jih je 5 na kupu, jim je hitro dolgčas, dolgač pa je boter vsem kozlarijam. Bolj je dolgčas, večje so! Pri nas na takih obiskih vedno nekdo dežura in usmerja igro, sploh ko vidimo, da jih začne “nositi” in bi divjali po posteljah. Jim je kdo ponudil alternativo – ej, dol s posteljo, zdaj gremo (ne vem, catance!9 ?? Ker samo zijanje ne prinese nič ali pa manj kot NIČ!! Tako da – lepo zatakni za klobuk, kar si pridelala, mulca sta ujela pridigo (ki ne bo zalegla nič), tisti V je samo odraz vajine nemoči in jaz bi ga prekvalificirala npr. v odnašanje smeti ali kakrkoli drugega, bistveno bolj pametnega – in to je to. Otroka sta stara pač 6 in 7 let – in ne 16 in 17, da bi se lahko z vso pravico mulila nad njima.
Zapomni si: še pri 10letnikih pravila odnese vrag, ko pride v hišo skupina vrstnikov!!!!!!! Več je pravil, prej gredo v maloro! Zato pa imajo otroic STARŠE!
Za kazen se še nisva odločila, tv je kar tak bleknil mož, ker je pač nekaj moral rečt. Povedal pa jim je tudi, da bo o kazni še premislil.
Kaj so počeli?
1.Skakali so po posteljah – vseh, tudi najinih
2.Nogometno žogo je moj starejši nabijal po celi hiši (orek šusi!!), smo opozorili 2x, ni zaleglo, da je moral mož žogo it vzet, pa mu je sin še ni hotel izročit in se je tam z njim prerekal (pa itak ve, da se po hiši ne brca velikih žog)
3.Vlekli so se za kapuce, da so se skoraj davili zdraven (to so začeli res drugi, ampak moja dva sta pa to posnemala) in smo opozotili večkrat
4.Potem so se še stepli (seveda zaradi vlečenja za kapuce)
No se ti to zdi še vedno nedložno?[/quote]
Haha 🙂
haha 🙂
haha 🙂
– “je kar bleknil, ker je nekaj moral reči”
– “se je prerekal” – sin z očetom 🙂
– “smo opozorili večkrat”
– štiri alineje si naštela, pa nikjer pri nobeni ne piše, da je bilo obiska zaradi neprimernega obnašanja konec. Pri mojih bi bilo to že v prvi alineji.
Otroci so nedolžni, ja – krivi ste vi starši, ker niste nehali kofetkati ob prvi kršitvi. Vzgoja je naporna reč, človek se mora kdaj odpovedat tudi lastnim užitkom.[/quote]
No glej spodaj, pa potem komentiraj!
Kaj pa so tvoji predlogi, no povej mi, resno! Kako bi ti ravnala?
Haha 🙂
haha 🙂
haha 🙂
– “je kar bleknil, ker je nekaj moral reči”
– “se je prerekal” – sin z očetom 🙂
– “smo opozorili večkrat”
– štiri alineje si naštela, pa nikjer pri nobeni ne piše, da je bilo obiska zaradi neprimernega obnašanja konec. Pri mojih bi bilo to že v prvi alineji.
Otroci so nedolžni, ja – krivi ste vi starši, ker niste nehali kofetkati ob prvi kršitvi. Vzgoja je naporna reč, človek se mora kdaj odpovedat tudi lastnim užitkom.[/quote]
No glej spodaj, pa potem komentiraj!
Kaj pa so tvoji predlogi, no povej mi, resno! Kako bi ti ravnala?[/quote]
Sem ti že napisala, preberi. Mi smo v takem primeru – samo en je bil, za katerega je kazalo, da bi lahko bilo drastično – odšli z obiska. Pa še ta je bil tak zato, ker smo imeli res nujne opravke in se nismo uspeli jim posvečat, pa so našli svojo zabave. Ker, kot je ena zgoraj napisala, jih nikoli ne puščamo toliko časa same, ampak vedno gledamo, da je nekdo od odraslih z njimi in jih usmerja. Ne pa, da mi kofetkamo in pričamo, češ kakšen obisk pa je to, če ne moreš 10 min poklepetat. Sicer pa je tako, z mojimi lahko tudi celo poklepetamo, ker vedo, da če bodo delali kažin, gremo domov. Če pa jim tega ne pokažeš, da misliš resno, ampak samo nekaj blekneš, ker pač moraš, ja potem pa ne bo šlo. Čeprav misliš, da imaš “dosledno” vzgojo.
Ja, si čudna.
Pa, saj je jasno, da te ne bodo upoštevali, sedeli samo na tleh? Lepo te prosim, bodi realna v svojih zahtevah.
In se strinjam z osvetopomagavko, če bi prekinili obisk in razrešili situacijo, potem bi naslednjič lahko v miru klepetali ne samo 10 minut, ampak tudi pol ure ali več. Tako pa boste imeli naslednjič isto situacijo.
Predvidevam, da ste starši kofetkali v kuhinji ali dnevni sobi, otroci pa so razturali po hiši?
Jaz bi še ob drugem posredovanju otroke posadila zraven odraslih, kjer bi morali 5 odsedeti na miru in v tišini, razmišljat, kaj bodo počeli, ko bo kazni konec.
Potem bi vsakega vprašala, kaj bi on zdaj delal in skušala nekako uskladiti njihove želje, pa še kakšen predlog bi sama navrgla zraven.
In, če še ne bi nehali oz. bi zadeva spet ušla iz vajeti? Bi obvestila starše, da je obiska konec, da jih prosim, če s svojimi otroci odidejo, ker očitno brez stalnega nadzora ne gre.
Sem prepričana, da bi si tako moji, kot obiskovi to zapomnili in, da bi bil naslednjič mir.
Pri vas bo žal naslednjič verjetno enako.
Hehe, si že imela v hiši 15 otrok in popoln rastur? :)))
Kako mi to naredimo? Najinih ko prvo nič ne opozarjam, ker se znata obnašat. Kot drugo – kar je prepovedano, se zapre, zaklene. Odprta ostane samo otroška soba (v drugem štuku). Po postelji ne morejo skakat, ker je pograd in bi se zaletavali z glavo v strop. Počnejo pa vse drugo. Hvalabogu do zdaj niso še ničesar uničili. Kot drugo – otroke RAZGANJA. Kar pomeni, da jih spravimo vsaj za 1 uro ven, da se znorijo in dajo ven iz sebe. Pa še ni dost. Ko pridejo noter, je vsaj nekaj organizirane igre. Proste igre, ko so prepuščeni sami sebi, pa naj bo čim manj. V tem času je vpitja, dretja, norenja, divjanja, vsega. Naša dva ne sodelujeta.
Če se v tvoji hiši dogaja nekaj, kar ti ni všeč, PREKINI IGRO TAKOJ. Ne kriči, ne kaznuj, ker v tistem trenutku nima smisla, samo posezi vmes in naj skrbi vsakdo za svojega otroka. Obiske naženi k staršem, tvoja kontroliraj pa ti. Igre pa jaz ne bi več dovolila.
Čeprav se osebno tole meni ne zdi nič tragičnega – pač tipično otroško vedenje, ko je pet fantov na kupu. Počakaš, da mine.
Otroka sta.
Problem je, ker otrokom večinoma ne pustimo, da so kar so – otroci. Zato pa ob prvi priliki, ko se v skupini počutijo močnejše, je tako kot je – podivjajo. Ko smo bili mi otroci, so naši starši delali cele dneve, imeli smo srečo, če je na nas pazilo budno oko kakšne none ali tete, medtem ko smo se podili po ulicah. Takrat smo se izdivjali in smo bili doma precej bolj vodljivi.
Danes, če imaš otroka, ki ne sedi ravno pri mizi in posluša z zaprtimi usti odrasle, ki govorijo o biznisu, te že gledajo čudno.
Kot vidim, ste dali velik poudarek na vzgojo in ukvarjanje s športom, morda ste vmes pozabili na igro in na sproščenost, na lenarjenje in divjanje.
Pa lepo te prosim, no, fantki so fantki. Vem da so izjeme in hitro bo skočila v luft mama kakega sramežljivčka, ampak večinoma so fantki mali razbojniki, veliko bolj fizičarji kot deklice, manj rišejo in več divjajo, bolj govorijo na glas, več kričijo, rabijo več gibanja, pač taki so.
hruška, zraven so bili še trije tuji otroci…
kr verjem, da se oni niso umirili, če bi se vajina..bi to zgledal, kot da sta mamina sinkota…mogla sta pokazat, da upata ,noo
kazen naj bo sam tv…
drugič, pa takoj, ko se začne kraval, kr zraven stop, poglej grdo…pa tud tiste tuje opozori..najgrš je, če je tuj otrok kriv, starši pa sam svojga kaznujejo, pa ga kregajo
si pa vse prav naredila, ne skrbi, te mone, morjo pač neki najdet, da je narobe
dobr je tud, da jim poveš kaj se lahko igrajo, otroc če nimajo točno določen, in ko pridejo skup
in še fantje, se sam ravsajo, da si dokažejo, kdo bo koga…v tej njihovi igri, so si potih postavili mesto ..kam kdo spada…to se nam staršem ne sanja, ampak je tako…
uglavnem kar tako naprej, tam pri ene 13 letih, se ju bo prijel…in bosta skapirala, kaj pomeni, če rečeš mirne igre….naj se igrajo…
Ne bom se dotaknila teme ampak načina, kako odgovarjate.
Avtorica lepo prosi za nasvet oziroma jo zanima, kako drugje naredite v teh primerih.
Skoraj pri vseh odgovorih dobim občutek, da napadate, žugate s prstom in se zgražate. Res, pohvale vredna komunikacija. In hkrati vse pouzdarjate, kako pravilno odreagirate v svojih podobnih primerih.
Poraja se mi vprašanje – ali na tak način komunicirate tudi s svojimi prijatelji, člani družine? Tako očitajoče, posmehujoče, zgražajoče?
Ker meni je ta “monovski” način tako primitiven, da četudi kdaj hočem kaj odgovorit, me kar mine. Ker sploh ne gre za to ,da odgovarjate, kar avtor teme sprašuje, ampak resnično kr neki. Sam da pljuvate, da tlačite nekoga v drek. In kaj imate od tega?
Če ne veste, takšnemu načlinu reakcije se reče obrambni mehanizem, lahko da gre za projekcijo (ko svoje negativne lastnosti pripisujete drugim), alhko pa za tisti obrambni mehanizem, ko se človek zaveda, da je “beden” in zato, da bi se počutil bolje, govori, da je vse okoli njega bedno. S tem si jača svoj ego, ki je čsit v k****.
Zdaj pa lahko pljuvate po tem mojem postu, alhko se pa vsaka pri sebi zamisli, če imam mogoče prav 😉
Meni je tudi sicer vseeno, dokler se to dogaja pri nekom doma, pa čeprav se mi v bistvu zdi grozljivo, da nekdo o sebi misli, kako je dosleden pri vzgoji, pa takele seka. Ampak ok, dokler je pri sebi doma.
Problem je, ker takele skupinice “petih fantov na kupu brez nadzora staršev” letajo tudi po prostorih, kjer smo tudi druge družine. Kričijo, norijo, uničujejo stvari. Pa vidiš vsake pol ure enega starša, ki dvigne tazadnjo in nekaj kriči, pa čez pet min vse isto. Domov pa ne grejo, ne čez uro ne čez dve.
Pa me zanima, kdaj potem tako vedenje mine, če starši z ničimer jasno ne povejo, da ni sprejemljivo? Zdi se mi, da nič ne mine, samo pretvori se v “obnašam se kot mi paše, briga me za druge”.
Tole pa je noro, da ne obvladaš svojih otrok. Tudi mi imamo obiske (dva naša in potem odvisno še po dva ali trije) pa še nikoli ni bilo takšne štale, kakšni otroci pa so to?
Itak, da obiskov ne moreš poterat pejte zdaj domov, ker se vaši (in naši) otroci neprimerno obnašajo… očitno jim je bilo zelooooooo dolgčas, ker tak način “igre” sploh ni nobena zabava. Nimajo nič domišljije, kaj pa vem, če so drugače res tako pridni in pametni, kot praviš.
Zakaj jim pa nisi predlagala kakšne družabne igre ali jih pa napodila ven žogo brcat?
Očitno se niso prvikrat tako vedli, saj si spodaj napisala, da se ti trga od neposlušnosti.Če bi to bilo prvič, jim ne bi že vnaprej povedala, kako se morata vesti in obanšati, itak si pričakovala, kaj se bo zgodilo. Očitno se to vedenje ponavlja. Treba bo ukrepati.
Jaz sem napisala, kakšna so pravila, ko imam obiske PRI SEBI. Pri drugih so pravila drugačna, ampak poseganja v igro praktično ni. Ker ni potrebe. Tujih otrok pa ne mislim vzgajat.
V tem primeru, ko imam polno hišo otrok, staršev ni zraven. Lahko si misliš, da gre za praznovanje. Policaj pa ne bom. In tudi če je rastur, imajo otroci svoje meje. Doslej se ni še nihče poškodoval in tudi škode v hiši ni bilo. Da pa otrokom dovolim, da povabijo prijateljčke, potem pa letam za njimi s šibo … Ne, hvala. Za tvoje obiske pa ne vem, kakšne težave imate. Pri nas nihče ničesar ne uničuje. Če pa bi, bi verjetno razmislila, ali bi tako družino še vabila.