Nepopolnoma izpraznjen mehur
Sprašujem za moža. Star je 43 let. Že nekaj časa ima težave pri uriniranju. Bolj pogosto gre na vodo, ima prekinjen curek, težko začne urinirati. Splošni zdravnik je ugotovil blago vnetje sečnice in dobil je antibiotik Primotren, vendar se stanje po jemanju antibiotika ni popravilo. Encim za prostato je normalen. Danes je opravil tudi ultrazvok abdomna, ki ni pokazal nikakršnih posebnosti, prostata ni povečana. Zdravnik je opazil le, da mehurja ne izprazni popolnoma in napisal, da svetuje pregled pri urologu.
Zanima me kaj bi še lahko bil možen vzrok, da se mehur popolnoma ne izprazni in da ima zgoraj omenjene težave?
Hvala za odgovor.
LP
Spoštovani!
Pogosto so pri moških v letih, kot opisujete, te težave prehodne. Predpišemo za nekaj časa (mesecev) blažje zdravilo, npr. alfa blokator zvečer (Omnic, Cardura ali kaj podobnega), morda si nabavi v lekarni kakšen “zvarek za prostato” – skoraj vsaka lekarna priporoča svojega, sam priporočam Fidiman kompleks 2×1 kapsulo dnevno.
Seveda pa je pred navedenim treba izključiti kaj resnega. Zato so vam svetovali pregled pri urologu. Najbrž nima smisla, da vas strašim z vsemi teoretičnimi možnostmi, ki bi potencialno lahko ali pa ne bile tu aktualne. Saj sploh ne vem, kaj je pravzaprav rentgenolog ocenjeval – torej koliko natančno je bil izmerjen volumen mehurja pred uriniranjem in koliko je “ostalo not” po uriniranju (v mililitrih). Ali je imel dovolj časa, da je pred ponovnim ultrazvokom izpraznil mehur, ali se je mudilo? Ali je bil prej mehur preveč napolnjen (na UZ je moral priti s polnim mehurjem – to je zelo težko uravnati, ali je bil mogoče prej mehur preveč raztegnjen?). Zaradi naštetega je meritev zastojnega urina (ob tem, da sploh ne vemo, koliko so dejansko izmerili), zelo nenatančna preiskava in jo je potrebno, da bi dobili kolikor toliko smiselno vrednost, večkrat ponoviti (kar bo najbrž opravil urolog, če se bo zdelo, da bi zastojni urin lahko bil klinično pomemben v danem primeru, vendar je verjetnost za to majhna).
Torej – vzrok za vnetje sečnice je lahko spolno prenosljiva bolezen (npr. klamidija). Vzrok za nepopolno izpraznjenje mehurja je lahko zožitev sečnice, nevrološko obolenje (tega bi se najbolj bal), prostata (sečnica gre dobesedno skozi prostato, tako da lahko tudi majhna, fibrozna prostata predstavlja oviro izpraznjevanju mehurja, ni potrebno, da je povečana), zožen vrat mehurja in še številni drugi.
Vsak teden dobim vsaj en primer, ko je k urologu napoten moški, češ da so mu na UZ zaznali nepopolno izpraznjenje mehurja. V več kot 80% gre za neustrezno meritev in je alarm lažen. Vendar pa je v 20% primerov nujno ukrepanje. Za kaj gre pri njem, ni mogoče niti napovedati prek interneta. Seveda je prav, da obišče urologa (vsak moški, tako kot je prav, da pride vsaka ženska redno na kontrolo h ginekologu).
Še ena misel: če se curek prekinja in ima tudi sam občutek, da težje ali nepopolno izpraznjuje mehur, je vsekakor zelo pomembno, da se izključijo morebitne zožitve sečnice, ki bi lahko na dolgi rok pripeljale do nepovratne odpovedi mehurja.
Lepo pozdravljeni!
Spoštovani!
Cistoskopija je neprijetna preiskava, pri kateri s “teleskopom” pregledamo sečnico in mehur. Opazimo lahko, na primer, zelo zožen ali dvignjen vrat mehurja, ki bi lahko bil vzrok njegovih težav. Poseg sam traja 5 minut, opravimo ga brez narkoze (namažemo sam cistoskop z gelom, ki navadno vsebuje nekaj lokalnega anestetika). Po posegu ima lahko kakšen dan težave s pogostim siljenjem na vodo, lahko kakšna kaplja dan po posegu uide ali se včasih pojavi malo krvi, saj se s posegom sečnica malenkost rani. Včasih predpišemo antibiotično zaščito ob cistoskopiji, vendar ne vedno. Nekatere osebe (po površinskih tumorjih mehurja) opravljajo cistoskopijo vsake 3 mesece – torej – če mu bodo predlagali, naj jo le opravi.
Ni nujno, da se bo urolog za cistoskopijo odločil, sploh ne ob prvem pregledu. Lahko da bo, lahko pa ga bo najprej napotil na UZ in morda še druge slikovne preiskave in odvzel vzorce, če se bo zdelo, da gre za vnetje in o cistoskopiji razmislil šele ob kontroli, če težave ne bodo prenehale.
Lepo pozdravljeni!
Se oproščam, ker bom takole “vskočil” v besedo, a zanima me, zakaj zdravniki uporabljate besedo neprijetno? A je to drug izraz za boleče? Sam cistoskopije nisem izkusil, upam, da mi ne bo potrebno. Tudi za kolonoskopijo pravijo, da je neprijetna, pa vsi pravijo, da je boleča…
Pa še nekaj vprašanj iz prakse, če vam ne vzame preveč časa: ali so cistoskopi različne velikosti, tako kot katetri? Kako presodite, katero velikost katetra uporabiti (predvsem za moške me zanima)? Ali vzamete kar srednjo vrednost, recimo 16 za odraslo osebo, in manjše za otroke? Nekje pred vstavljanjem katetra v uretro vbrizgajo lokalni anestetik (lidocain), ali se to naredi tudi pri nas? Kaj pa pri cistoskopiji?
Hvala za odgovore in lep pozdrav!
Matjaž
Spoštovani!
Morda rečem “neprijetno” tudi zato, ker smo si ljudje medseboj zelo različni. Za nekoga vnaprejšnja oznaka preiskave z besedo boleče pomeni, da vanjo ne bo privolil. Lahko je to nekdo, kateremu bi taka preiskava rešila / bistveno podaljšala življenje in jo nujno potrebuje. Na drugi strani se vsak dan zgodi, da bolniku rečem, da bo preiskava “huda in boleča”, ko pa jo končam, pravi, da ni bilo nič hudega in sploh ni bila boleča.
Cistoskopi sicer so različnih debelin, ki jih označujemo v enotah Ch (1/3 mm). Standardno uporabljamo debelino 19, včasih se pri mlajših od 50 let, če je na voljo, odločimo za Ch 17 ali najmanj 15. Za otroke uporabljamo posebne, še tanjše inštrumente in otrokom se taka preiskava opravi v narkozi. Problematična ni nujno samo debelina inštrumenta, cistoskopi so tudi rigidni (uporabljamo jih vsi) in fleksibilni (niso na razpolago povsod, ravnanje s fleksibilnim cistoskopom je zahtevnejše). Jasno da se vedno pred cistoskopijo vstavi v sečnico lokalni anestetik.
Lepo pozdravljeni!