Neplodnost

Spoštovani!
Dve leti se zdravim za neplodnostjo – vzrok je pri meni in je endokrini, na strani partnerja je ok. V tem času sem bila v 4 postopkih IVF/ICSI – rezultat je vedno enak: zarodek nastane, vendar se potem ne vgnezdi. Nestrokovnjaki za neplodnost mi govorijo (moj terapevt za neplodnost mi tega nikoli ni rekel), da je vzrok moja prenizka teža in premajhen vnos beljakovin. Stara sem 37 let, visoka 160 cm in težka 47 kg. Vsak dan tečem približno 1 uro (zjutraj, pred službo). Preostanek dneva sem pretežno za računalnikom (delam kot raziskovalka). Že 20 let sem vegetarijanka, približno toliko časa se tudi vsakodnevno 1 uro ukvarjam s športom. Vegetarijanstvo pri meni pomeni, da ne uživam mesa (tudi rib ne) in jajc, vse ostalo, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki, pa uživam. Ugotovila sem, da moj vnos beljakovin ne preseže 50g, vnos kalorij pa je okoli 1800 kcal. Ne vem, če je to res premalo, kot mi govorijo. Priznam pa, da zadnja leta moje počutje ni najboljše – hitro se utrudim, ampak zdi se mi, da je to bolj zaradi premalo spanja. Kaj torej menite vi in kaj mi svetujete?
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in vas lepo pozdravljam!

Draga “ninja35”!

Tudi tebi oprosti za malo zamude pri odgovoru, a sem se včeraj ubadala z bolehnim muckom in potem nisem imela več energije za pisanje!

Zdaj, ko bi ti rada napisala dober odgovor, imam kar nekaj treme… Tvoja tema je za mnoge precej boleča tema. Večina si želi imeti otroka in večini ljudi je samo po sebi umevno, da otroka lahko imajo. Tisti, ki so za to prikrajšani, pa so edini, ki vedo, kako je to grozno oz. je najbrž to premočan izraz in bi ga raje zamenjala z moreče.

Jaz osebno imam 3 otroke in je bilo tako, da je bil edino srednji načrtovan in edino njega sva dolgooo čakala. Oba druga sta kar skočila vame, če se malo pohecam. In to lahko povežem s tem, kar sem že tolikox slišala. Veliko parov ni moglo dobiti otroka in so šli tudi skozi milijon enih medicinskih postopkov. In je potem prišlo do nosečnosti. Potem pa, ko je ženska mislila, da itak ne more zanositi in se ni zaščitila, je pa kot za šalo zanosila mimogrede. ?? Samo gledaš…

Moje stališče je tako, da se res naredi vse na to temo, kar se da, potem pa se je potrebno malo predati višji sili. Za nekaj je “dobro”, da je tako. In tudi, ko ženska zanosi, morda nikoli ne bo dobila odgovora na to vprašanje, a ostati mora vera v to. Morda si nekoč nekje kaj na to temo “zlorabila” in je zdaj to lekcija, da boš res hvaležna za to, da imaš lahko otroka. Da ti to ni samo po sebi umevno, da se boš za otroka potem še posebej potrudila. Če bi šli globlje v tvojo notranjost, bi gotovo prišli do vzroka, zakaj je zdaj tako.

Morda bi ti Neli Rep, jasnovidna zdravilka, znala kaj pomagati na to temo… A žal ta hip nimam pri sebi njene telefonske, ker jo imam v starem GSM-u, ki ga ima pa moj srednji s seboj pri babi. Ti jo pa lahko javim naknadno, če boš želela.

Ves čas tudi pišem na to temo, da dokler si nekaj močno želimo, se nam to izmika. Ko pa se malo odmaknemo in pritisk popusti, se nam želja uresniči “by the way”, kot se reče. In res je najbrž neka ovira na fizični ravni, ki pa je v največji meri že posledica nekega zastoja na ravni energij.

Morda malo razmisli v tej smeri in se ti bo potem sproti pokazalo, kaj ti je še storiti.

Mislim nate, držim pesti zate in ti želim, da gojiš vero v to, da je vse tako, kot mora biti in da se ti bo zgodilo vse točno tako, kot se mora! Vsak večer si mantraj to, naj to postane del tvojega življenja! In potem se začnejo dogajati čudeži, npr. to, da ne glede na fizično oviro zanosiš po naravni poti…

Res srečno!

Maja

Draga Maja,
hvala lepa za odgovor.
Pravis, da naj gojim vero v to, da je vse tako, kot mora biti in da se mi bo zgodilo vse tocno tako, kot se mora. Torej, da naj sprejmem vse tako, kot mi je namenjeno, enako ce otrok bo ali pa ne.
Hm…
Pravzaprav necesa sploh ni tezko sprejeti, ce si gotov, da je to neizogibno. Ampak, ko si nekaj mocno zelis, vedno tudi upas, da se bo zgodil cudez. Kako naj bom torej gotova, da otroka ne bo? Kako naj neham upati, da se bo zgodil cudez?
Seveda ne morem biti gotova. Niti v to niti v kaj drugega. Nobene gotovosti ni. In ne samo, da ne moremo biti gotovi, da nam je nekaj, recimo otroci, namenjeno. Tudi ne moremo biti gotovi, da to, cemur se rece namenjenost ali usoda, sploh obstaja. Kajneda? Lahko se samo za trenutek zaslepimo in verjamemo, da nam je nekaj namenjeno in da usoda obstaja, in potem gremo v to in mogoce uspe. In potem za nazaj ugotavljamo, da nam je bilo namenjeno, ali pa, da nam ni bilo. Pri cemer se seveda spet samo slepimo in verjamemo, da nam je bilo namenjeno in da je to, cemur se rece namenjenost, nekaj, kar obstaja. Ampak samo tako lahko gremo naprej, samo tako lahko prezivimo.

Draga “ninja35”!

Že od srede delam popoldne v zavetišču za mucke, tako da sem zvečer čisto neuporabna… Tako sem včeraj zvečer samo še padla v posteljo in ti nisem nič napisala. Danes popoldne pa se malo naspim, vmes so mucki, potem pa pridem na forum in se ti posvetim, OK?!

Mislim nate!

Maja

Draga “ninja35”!

Uu, evo me, kot sem obljubila… Uau, kaj naredi popoldansko spanje – kot prerojena sem in čeprav je tako pozno ali pa ravno zato, imam še voljo za pisanje!

Preden pa se ga lotim, ti napišem telefonsko Neli Rep, če bi se odločila iti k njej in jo vprašati kaj okoli tega, kar prestajaš: 041/416-240. Neli je čudovita ženska, ki ti zna z vsem, kar ve in zna, zraven pa se še malo poheca, zelo olajšati učno lekcijo, ki jo jemlješ. Poskusi! Me večina, ki smo že bile pri njej, smo navdušene…

Drugače pa imam še vedno okoli tako občutljive teme, kot je neplodnost, kar tremo. Da ne bi koga prizadela ali pa napisala nekaj, kar bi bilo morda nesprejemljivo. Zato ti po občutku rečem tako: Jaz osebno bi naredila res vse, kar se da, da bi lahko zanosila. To si najbrž tudi že ti vse sama naredila: da greš k vsem strokovnjakom s tega področja, ki obstajajo, da slediš navodilom, da prebereš vse, kar je možno na to temo, skratka, da res daš od sebe vse, kar lahko. Potem pa pride to, o čemer jaz pišem oz. kar jaz zagovarjam. To je pa zaupanje v nekoga ali nekaj, kar nas presega – da ta višja sila bolje od nas ve, kaj je prav za nas in kdaj je tisti čas, da se nekaj zgodi. Morda nikoli v življenju ne bomo zvedeli, zakaj je nekaj tako, zakaj nekaj dobimo ali zakaj nečesa ne dobimo. Ves čas pa moramo ohraniti vero v to, da je vse tako, kot mora biti, to, kar nam je namenjeno, se zgodi in ja, verjeti moramo v čudeže!!! Morda se nam nekaj dogaja ravno zato, da bomo čim bolj verovali, da ne bomo imeli občutka, kako smo sami za vse, da ne bomo preveč uveljavljali svobodne volje oz. svoje volje.

Mislim, da sem že opisala svojo izkušnjo s tem, kako zelo sem si že kot študentka želela delati na področju psihiatrije – in kako so mi bila več kot 10 let vrata do tega čisto zaprta, neizprosno zaprta. Bolj, ko sem si tega želela, manj je bilo možno. Objektivni razlogi, zakaj ne, so bili zelo močni, a moje srce ni odnehalo – ali pa volja, kdo bi vedel… Stanovala sem nasproti Psihiatrične bolnice LJ-Polje, pa nisem mogla iti tja na prakso v 3. letniku faksa. Veš, kam sem se vozila? Vsak teden v Trst, v ponedeljek tja in v torek nazaj. Italijansko sicer znam, a sem vseeno tam težko kaj razumela. Že samo področje je težko in potem, če še jezika ne znaš, je pa še bolj kriza. Da bi prišla v Polje, mi niti veze niso pomagale (tam je delala 1 moja soseda, s katero sva se res vedno lepo razumeli). Ne, bilo je nemogoče. In tudi potem, ko sem že začela delati kot socialna delavka in sem si še vedno tako želela psihiatrije, se mi je odprlo vse drugo, samo psihiatrija ne. In potem po 11-ih letih hrepenenja se je pa zgodil čudež – ko mi je bilo že čisto vseeno, ali bom sploh kdaj delala na tem področju… Čisto tako, ker sem iskala drugo službo, ker sem se v tisti službi takrat vozila delat iz Loke v Postojno in sem delala popoldne in čez vikende in praznike, doma pa sem imela 2 čisto majhna otroka, sem pa poslala prošnjo še za to službo, kjer zdaj delam. Vseeno mi je bilo, kaj dobim, dol mi je vse to in ono viselo, evo, takrat so se mi pa vrata na področje psihiatrije res najbolj možno na široko odprla!!! Kar gledala sem in se čudila… Uau! Pa sem to končno dočakala. Čisto sem bila paf. Ko sem pozabila na psihiatrijo, ko mi je bilo že čisto vseeno zanjo, evo, takrat pa se je nebeška loputa na široko odprla in mi postregla z vsem, kar sem si želela. A veš, napočiti mora pravi čas in energije se morajo postaviti prav in vse steče!

Zato… – NE OBUPAJ!!! Kdor upa, vztraja, kdor vztraja, zmaguje. Res je tako. Nočem zveneti kot stara mama, a zdaj sem že toliko stara, da mi vse izkušnje potrjujejo vse, o čemer pišem na tem forumu. Iz 1 razloga, ki ga ne poznaš, je pri tebi tako, kot je. A to ne pomeni, da se moraš vdati v usodo, pasti v depresijo ali kaj podobnega. Ne, ti še kar naprej išči pomoč na to temo in boš potem sproti videla, kakšne odgovore boš dobivala.

Spomnim se sebe, ko sva z mojim takoj po 1. otroku hotela imeti že drugega – pa ga ni bilo 7 mesecev. Vsakič, ko sem dobila menstruacijo, se mi je podrl svet. Zakaj nisem že noseča? Kaj je narobe? In vse ostalo zraven, kar verjetno že poznaš. Ko je potem 2. otrok prišel in je bilo res naporno z 2 tako majhnima otrokoma, sem si pa mislila, da je nekaj bolje od mene vedelo, da ni bil takoj čas za to, da bi že prišel 2. otrok. Če bi zanosila takoj takrat, ko sem hotela, bi mi bilo še veliko veliko težje. Zase lahko tako rečem, sama zase boš morala pa ti poiskati neko uteho.

Jaz ti pa lahko še vedno, ko boš želela, s svojimi besedami in energijo, ki ti jo tudi preko pisanja dajem, stojim ob strani! A prav?!

Maja

Draga Maja,
hvala:)
Ali je gospo Neli Rep mogoce kontaktirati tudi preko e-poste? Ce ja, bi mi lahko, lepo prosim, posredovala se njen e-naslov?
Hvala in lp!

Uu!

Neli mejl sicer ima, a iz svoje izkušnje vem, da na njem ni preveč, zato ti priporočam, da jo najprej dobiš na GSM, pa se bosta potem naprej vse zmenili…

Srečno!

Pozdravljena.
Čisto možno, da je pri tebi problem prenizke telesne teže. Še meni je ginekologinja rekla, da sem zelo drobna, pa imam 52 kg, imam pa 162 cm. Tudi jaz delam na zanositvi, zaenkrat še nič, sva pa šele dobro začela.
Jaz se trudim na različne načine. Nabavila sem si precej dodatkov, ki jih zdaj redno jemljem. A ciklus imaš drugače normalen? Vegetarijanstvo po moje pri tebi nima veze, če redno tečeš, je to samo plus (tudi jaz sem navdušena tekačica), problem je bolj pri tem, da nimaš dovolj maščobe. Zelo suhe ženske imajo lahko motnjo v produkciji estrogena, zato tudi nimajo svojih ovulacij.
Jaz ti predlagam, da začneš uživati več maščob. Jaz jemljem ribje olje (škoda, da ne ješ rib, lahko pa poskusiš z lanenim ali konopljinim, drugače pa pojej več oreškov). Ne vem, kako imaš poštimano prehrano in življenje na splošno, zato ti kaj drugega ne znam svetovati. Kaj pa ginekologi pravijo?

Samo ne obupaj. Tudi jaz sem imela probleme. Zdravila sem se 8 let. Sedaj imam hčerko, ki je zelo zdrava, nama z možem pa je dala smisel – življenje je lepše, bolj polno.Mogoče bi lahko dala res kaj na bolj raznovrstno prehrano.
Želim veliko sreče.