Vceraj sem ze napisala, da mi je ginekologinja dejala, da bi bilo fino, ce spravim se kaksen kilogarm dol. Zato bi vam rada povedala se mojo izkusnjo s kilogrami.
Nisem suha, po “zdravniskih” merilih spadam v razred “cezmerno prehranjenih”; visoka sem 169 cm, tehtam 79 kg (pozimi celo 82 in kaksno vec… hmm.), konfekcija 42 /44.
Ko sem hodila na inseminacije, si je sestra Alenka vzela cas za vsa moja vprasanja in prisli sva tudi na tezo. Povprasala sem jo, kaj meni o tem. In mi je rekla, da naj bi bili dovecni kilogrami tudi lahko vzrok neplodnosti pri zenskah. Sem rekla – ne me basat, imam sosedo, ki tetha 130 kg, pa je zanosila in donosila otroka takrat, ko si ga je zazelele.
In je odgovorila – seveda je, a ona ni bolana. Vi pa ste, saj se zdravite, kajne? Alenka tudi ni med suhimi,da se razumemo. Dejansko sem potem na mnogo straneh nasla, da so dodatni kilogrami eden od vzrokov neplodnosti.
No, in potem je prisel dan, ko smo se usedli skupaj dr. Drobnic, moj moz in jaz in se pogovorili, kako nparej (iz IUI na IVF). In sem ga spet povprasala, kako je s tezo (bilo je po praznikih, na moja rebra se pa itak vsa hrana, ki jo pogledam, prime, tako, da je bilo kar nekaj kg vec kot danes). Me je pogledal in rekel, no, niste najbolj suhi, debeli pa tudi ne tako zelo. Bo v redu.
In sem veselo jedla dalje, gibala pa vremenu primerno. Malo.
Ko sem dobila “odlocbo” o zacetku IVF-a so pripisali – potrebna redukcija telesne teze za 10 %. Me je skoraj kap. In ze naslednji dan sem bila na dieti. Prisla sem na 78 kg (6 kg v enem mesecu). In pricela s prvim IVF-om.
No, vceraj pa se moja ginekologinja – vec gibanja, predvsem hoje – da se poveca prekrvavitev in pretok ostalih tekocin.Ter – potrebna redukcija teze.
Hja -drage moje – verjetno dejansko je nekaj tudi na tem. Torej – to poletje bomo zdravo jedli, se veliko gibali in uzivali :))))

Kot sem že spodaj napisala, jaz ne verjamem v to. Poznam kar veliko žensk, ki so zanosile in donosile brez težav. Meni je gin. rekel, da bi bilo dobro izgubit kakšen kg (imam isto težo in višino kot ti, Emi) ampak bolj zato, da ne bom v porodni sobi izgledala kot kakšna bunka. No, to pa po moje nima nobene veze s porodom ali zanositvijo.
Malo me jezi, ker so si zdravniki zamislili, da so nosečnice lahko samo tiste z normalno težo, ostale pa smo predebele oz. s prekomerno težo in “ne bomo tako lepo izgledale, ko bomo noseče”. Mene ne bo noben gin. prepričal, da izgubim kilograme samo zato, ker je on tako rekel.
To je moje mnenje.

Jaz imam pa ravno obraten “problem”, kot Emi – sem presuha (po moji oceni). Sicer mi še nobeden zdravnik tega ni rekel, vendar sem se o tem zamislila danes, ko sem brala na forumu Ginekologija vprašanje o PCO. Namreč neka punca je pisala, da je zaradi premajhne teže izgubila M, nato pa so se ji na jajčnikih naredile cistice (PCO).
Zdaj se pa sprašujem, ali se mogoče PCO dobi zaradi premajhne teže?
Pred leti sem tudi jaz imela zelo neredno M. No, zdaj se mi je nekako uredila, najbrž tudi zaradi Klomifena.
Aja, še to: velika sem 169 cm in težka 51 kg.

Tašika

No,
meni je ginekologinja rekla, da ni problem v nosecnosti kot taki, ker se baje me, ki smo “take, da nas mozje lazje primejo” oziroma – vec nas je, vec nas imajo – ne zredimo toliko kot suhe.
Tezave so v tem, da hormonska zdravila drugace reagirajo oziroma, za isti ucinek potrebujes vec hormonov, kar je seveda slabo. Prav tako dodatni kilogrami lahko pomenijo, da je mascoba okrog notranjih organov, tudi amternice in jajcnikov, in na nek nacin potem onemogoca normalno delovanje le teh.
Iz tega vidika si zdravniki zelijo, da bi shujsale.
Seveda – pri sotrpinkah, ki imajo kaksen kg premalo, je pa spet tezava, kajti za nosecnost mora zenska pac imeti nekaj rezerve v mascevju… Ampak – te plasti zgodbe nisem izkusila, je pa ravno tako neprijetna…

Emi, se čisto strinjam s teboj!

Dodala bi pa še svoje mnenje: meni diete nikoli niso “dišale”, pa sem kljub temu uspela shujšati od 68 na 55 kg v kakem letu dni, samo v glavi sem si morala “pospraviti”. Če bi mi kdo rekel, naj stradam, bi najbrž takoj zavila v kako slaščičarno… Povedati pa mislim sledeče: ker nikoli nisem imela pravega razloga za hujšanje (razen estetskega), sem z zadevo odlašala kakih 7 let. Če bi mi zdaj nekdo rekel, da bi morala izgubiti še kakšen kilogram v dobro težko pričakovanega otročička, najbrž ne bi pomišljala, še posebej, če bi se mi zdelo, da bi mi kakšna kila manj bolj “pasala”.

Za tiste, ki so zadovoljne s svojo težo (ne glede na to, če so presuhe, predebele, normalne…), pa menim, da naj kar tako ostane… zdravniško mnenje gor ali dol (dokler res ne gre za težke zdravstvene zaplete seveda). Torej uživajte v svoji postavi in se imejte rade!

No, glede PCO-ja in kilogramov sem na drugem forumu (ne pri Pušenjaku) zasledila mnenje ginekologa, katerega je neka ženska vprašala, če je res, da je PCO posledica debelosti ženske, glede na to, da je PCO problem predvsem močnejših ali grše rečeno debelih žensk (tudi sama spadam med njih, he, he, he!).
Odgovoril ji je, da ni moč zatrditi ali je PCO posledica debelosti ali je debelost posledica PCO-ja. Celo se je bolj nagibal k temu, da je debelost posledica PCO-ja, ker ni pravega hormonskega ravnovesja (tole ni bil citat, ampak moje razumevanje odgovora!!!). Aja, tudi moj G mi je najprej, ko je sumil na PCO rekel, da je PCO značilen za močnejše ženske. Tudi v knjigah piše tako.

No, da še sama dodam nekaj k temu. Kot sem že napisala, sem v razredu debelih. Jaz mislim, da debelost dejansko ovira nemoteno delovanje marsikaterih organov. Človek je pa v končni fazi ena zakomplicirana mašina, sestavljena iz milijon delov, ki morajo usklajeno delovati. Če ne, se pojavljajo najrazličnejše težave, oz. posledice. Banalen primer: zaradi debelosti ti je bolj vroče, zato bolj švicaš in si premočena in tako si hitreje lahko prehladiš jajčnike, potem se začnejo težave z vnetji, temu sledijo zapacani jajcevodi, bla, bla, bla… Mogoče brcam v temo, amapk tudi takšen banalen primer je mogoč.

In ker ste že odprle temo neplodnost in kilogrami, sem se prav zdajle odločila, da mojim kilam napovem vojno! Vsakič, ko pomislim, da mogoče zato ne zanosim, ker sem debela, me malo zvije. Tudi, če mi G ni nikoli rekel, da moram shujšat, če želim zanosit, je to v moji podzavesti in me kljuva. Kaj pa, če je res, da so kile vzrok? Ne bom se več matrala, ampak bom enostavno šla na redukcijo. Sedaj je veliko zelenjave, sadja… V vročini pa se tudi lažje spopadaš z lakoto.

Pozdravljeni,
slučajno sem odprla ta forum, in me zanima kaj pomeni kretica PCO?

Hvala

POC = policistični ovarij (jajčnik poln majhnih cistic, ki onemogočajo rast foliklov in s tem jajčec.

HOUK, govoril sem!

Emi in ostale, jaz sem s kilogrami tudi tam nekje – vsaj 10 kg preveč.Pred 30. letom nisem imela težav , potem so se začeli nabirat.Prav bi bilo, da bi jih dala 10 dol.Sigurno bi dobro bilo dobro zaradi postopka in samega počutja.Dale ste mi mislit.Jaz sem tudi že hotela uprašat vas glede kilogramov, pa odrivam to misel..
Zvečer sem jedla samo solato.Pa še dopust se bliža- ojej v kopalke bo trba!
Lahko noč vam želim!

Vpliv prekomerne telesne mase na uspešnost postopka zunajtelesne oploditve
Avtor: Lina Virnik
Mentor: doc.dr. Andrej Vogler, dr.med

Izhodišča. V postopku zunajtelesne oploditve je med prognostičnimi dejavniki uspešnosti postopka indukcija ovulacije ena glavnih determinant, ki lahko vpliva na število oocitov, vitalnost zarodkov, funkcionalnost endometrija in rumenega telesca. Približno 10 do 15% bolnic v postopku IVF se na eksogeno stimulacijo ovulacije z gonadotropini ne odzove z zadostno velikostjo in številčnostjo foliklov oziroma oocitov. Med znanimi vzroki za slabo stimulacijo ovulacije maloštevilne študije omenjajo med drugim tudi prekomerno telesno maso. Fiziološka izhodišča za to trditev še niso povsem razjasnena. Debelost naj bi bila povezana s spremenjenim hipofiznim odgovorom na endogeni sproščevalec lutenizirajočega hormona iz hipotalamusa.
Namen raziskave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali prekomerna telesna masa vpliva na uspešnost postopka zunajtelesne oploditve v smislu slabše stimulacije ovulacije in manjše zmožnosti zanositve.
Preiskovanke in metode dela. Študija je potekala prospektivno. Vanjo smo vključili 134 naključno izbranih bolnic, ki smo jih glede na njihov indeks telesne mase (BMI), razdelili na dve skupini. V prvi so bile bolnice z BMI do 25 kg/m2 (normalna telesna te˛a), v drugi pa tiste z BMI nad 25 kg/m2 (debelost). Stimulacijo ovulacije smo ocenili z odmerki gonadotropinov, potrebnih za uspešno stimulacijo, koncentracijo estradiola ob končani stimulaciji in številom pridobljenih oocitov. Uspešnost IVF postopka smo ocenili s številom prenesenih embrijev in stopnjo zanositve v posamezni skupini bolnic.
Rezultati. Dokazali smo pozitivno korelacijo med BMI in dozami gonadotropinov ter negativno korelacijo s koncentracijo estradiola. Tudi korelacije z indeksom učinkovitosti (EI), številom pridobljenih oocitov in številom embrijev so bile negativne, medtem ko je bila stopnja zanositve rahlo pozitivna. Signifikantni sta bili korelaciji med BMI in EI (p = 0.02) ter BMI in številom embrijev (p = 0.04).
Zaključki. Dokazali smo, da so za stimulacijo ovulacije pri ženskah s povečano telesno maso potrebne večje doze gonadotropinov kot pri normalnih. Postopek je uspešnejši do stopnje pridobitve embrijev pri ženskah z normalno telesno težo, na samo uspešnost zanositve pa vpliva povečanega BMI nismo uspeli dokazati