Pozdravljeni,
imam 3 in pol mesece staro deklico, ki ima rahlo povišano temperaturo že slab mesec dni. Takoj, ko sva opazila, da nekaj ni vredu (jok, neješčnost, nespanje…), smo odšli k pediatru. Pegledal je kri in vodo, rezultat je bila viroza. Po tednu dni še vedno temperatura, drugače že bolj ješča, manj sitna in jokava. Znova je pregledal kri in vodo, še vedno viroza. Naj povem, da je klinično vedno vse o.k.
Ker bi se v tem času morali cepiti, smo se zmenili, da spremljamo temperaturo še kakšen teden, dva. Sedaj sta minila že skoraj dva tedna od drugega odvzema krvi in temperatura je še vedno tukaj. Razpoloženje naše pikice je sedaj običajno, se lepo razvija, pridobiva na teži, je razpoložena in vsak dan že zmore kaj novega.
Ima pa težave z trebuščkom, najprej so bili trebušni krči, to je sedaj minilo. Vendar včasih že med hranjenjem (se dojiva) stoka, ali zajoka, nato pa se čez kakšno minutko pokaka in je o.k. Že od rojstva pa precej poliva, nikoli v loku, vendar to traja od enega do drugega hranjenja. Takoj po hranjenju spenjeno mleko, ali višek le tega, nato pa prozorno tekočino z manjšimi koščki sesirjenega mleka, to se poveča, če ji pritisnemo na želodček, ob previjanju, nošenju..
Temperatura se začne dvigovat okoli 12 ure in se veča do večera, nikoli pa ne preseže 37,5 stopinj.
Sem že popolnoma zmešana od merjenja, pa tipanja in opazovanja, če je kaj drugačna.
Pediater je že predlagal, da če ne bo bolje, da bi šli na infekcijsko. Tega pa se kar malo bojim. Kaj bodo delali, saj kri in vodo vzamejo tudi v ZD, kakšne so te poglobljene preiskave, kaj lahko zajemajo.
Prosila bi vas za kakšen nasvet, mnenje kaj se dogaja z našo dojenčico, ali bi lahko bila to preprosto njena telesna temperatura? In nenazadnje ali lahko kaže na kakšno resnejšo bolezen?
Že v naprej najlepša hvala za vaš čas in trud in prisrčen pozdrav,
Petra

Spoštovana Petra!
Telesna temperatura človeka se tekom dneva spreminja in običajno je, da je zjutraj najnižja, pozno popoldne pa najvišja. Razlike med jutranjo in večerno temperaturo so pri posameznikih različne, lahko pa znašajo tudi do 1° C.
Nadalje morate vedeti, da imajo dojenčki še nerazvit termoregulacijski center, ki je odvisen od zunanje temperature mnogo bolj, kot pri odraslih. Zato pri že malo preveč oblečenih dojenčkih hitro izmerimo višjo temperaturo. Seveda je temperatura odvisna tudi od gibanja, pa od hranjenja… Bolj je dojenček fizično aktiven, bolj giba, bolj je oblečen, hitreje zleze temperatura čez 37°C, vse tja do 38° C.
Temperature do 37,5° C še ne smatramo kot povišane temperature.
Tudi med osebami se temperatura lahko razlikuje, pri nekaterih je bazalna jutranja temperatura, merjena pod pazduho, okoli 36° C (ali celo nižje), pri drugih bližje 37° C. Temperatura jedra (torej merjena v ritki, ustih) je višja od temperature, merjene pod pazduho.
Izmerjena temperatura je odvisna tudi od količine telesnega maščevja, mesta merjenja, vrste termometra… (s kakšnim termometrom merite, kako merite, …)
Po virusnih okužbah lahko ostane temperatura še dlje časa povišana, včasih tudi več mesecev. Pojavljajo se t.i. “subfebrilne temperature”, v razponu tja do 38°C. Vzroka teh temperatur pogosto ne najdemo.

V vašem primeru se mi temperatura ne zdi problematična, saj ne preseže 37,5°C, pišete tudi, da je otrok živahen in normalno napreduje. Edino, kar je potrebno razčistiti, je “še vedno prisotna viroza”, kar pa vam na podlagi izvidov, ki jih ima, natančno razložiti pediater.
Polivanje, ki ga opisujete, je pri dojenčkih pogosto in je znak nezrele mišice zapiralke, deklica polije spenjeno mleko (mleko in zrak, ki ga je pogoltnila med hranjenjem), kasneje pa malce sesirjenega mleka, saj se je mleko v želodčku že pričelo prebavljati.
Otroku pomagamo tako, da med hranjenjem pogosto podiramo kupčke, pazimo, da je med hranjenjem zgornji del telesa vedno višje od spodnjega, otroka neposredno po hranjenju ne premetavamo, mu ne pritiskamo na predel trebuščka, ipd., ga polagamo na površino, ki ima vzglavje dvignjeno…
Pri dojenčku sta najpomebnejši merili za ocenjevanje stanja telesni in motorični razvoj. Če dojenček konstantno (po svoji krivulji!!) pridobiva na teži in raste, hkrati pa motorično napreduje, sta to pomembna (dobra) znaka.
Če vaš pediater ocenjuje, da je še vedno prisotna virusna okužba, je morda res smiselno razmišljati o nadaljevanju preiskav na infekcijski kliniki. Nadaljevanje preiskav se lahko izvaja ambulantno ali pa s hospitalizacijo. Res pa je, da nekatere okužbe lahko trajajo dlje časa (več tednov), preden jih telo dokončno obvlada, še zlasti pri imunsko nezrelih ali pa oslabljenih osebah.
Hospitalizacija pri “status febrilis” – stanje povišane telesne temperature neznanega izvora – je pogosto namenjena temu, da v bolnišnici pod nadzorom merijo temperaturo in ob porastu vzamejo kri za preiskave. Merjenje temperature pod nadzorom je pomembno, saj včasih doma tudi zaradi nepravilnega merjenja (ali pokvarjenega termometra) izmerimo nepravilno temperaturo. Če termometer med merjenjem drgnemo, ali pa sunkovito izvlečemo, ipd., izmerimo previsoko temperaturo. Če temperaturo merimo pod pazduho, ki je potna in je pred merjenjem ne obrišemo, izmerimo prenizko temperaturo…
Nadaljnje preiskave so namenjene tudi odkrivanju morebitnih virusnih in drugih povzročiteljev (mikrobiološke in serološke).
Pri otroku s ponavljajočimi se okužbami je smiselno opraviti tudi osnovne imunološke preiskave (dejavniki vnetja, določanje protiteles). Tudi te preiskave se lahko izvajajo ambulantno in sprejem v bolnišnico ni potreben. Za poglobljene imunološke preiskave pa mora biti otrok “zdrav”.
Pozdrav!
Nina

Spoštovana ga. Nina,
hvala za vaš hiter in izčrpen odgovor. Verjetno se bom sedaj lažje odločila za preglede na infekcijski kliniki. Po vašem opisu se mi ne zdi več takšen babav.
Želela bi vas vprašati še, ali lahko ta čas dokler se te stvari razpletajo hodimo ven, tudi ob minus stopinjah C?
Kakšni so ukrepi ko naredijo raziskave, če se ugotovi določen virus, ter ko se opravijo imunološke preiskave, ki imajo rezultat manj imunoglubinov ali kaj podobnega?
Lep dan vam želim in še enkrat HVALA.
Petra

Spoštovana Petra!
Če je otrok klinično zdrav, kar zlasti pomeni, da mu ne teče iz nosu, ne kašlja ipd., ne vidim razloga, da tudi pri temperaturi, nižji od 0° C, ne bi šel ven. (V primeru, če bi imel otrok zamašen nos, bi bila oslabljena funkcija vlaženja in gretja zraka v nosno-žrelnem prostoru in bi mrzel zrak neposredno vdiral v dihalni sistem. Neposredno delovanje mrzlega zraka na sluznico povzroči skrčenje žilic v tem predelu, sluznica je manj prekrvavljena in zato nekoliko slabše odporna na vdor morebitnih povzročiteljev iz okolja).
Gibanje na svežem zraku je vedno priporočljivo, ne glede na temperaturo. Pomembno je, da je otrok večplastno oblečen.
Pri zelo majhnih dojenčkih se izogibamo le močno vetrovnega mrzlega okolja in mrzlega okolja z visoko vlažnostjo.
V primeru, da bi na infekcijski kliniki ugotovili virusnega povzročitelja vaših težav, ne bi izvajali nobenih specialnih ukrepov, samo lažje bi pojasnili, kaj se dogaja (ali se je dogajalo).
Če bi ugotovili bakterijskega povzročitelja, bi se morda odločili za antibiotično zdravljenje.
Pojem “imunoloških preiskav” je prevelik, da bi vam v kratkem postu lahko natančno odgovorila. Če bi odkrili neko imunološko pomanjkljivost, bi vsekakor iskali vzrok zanjo (genetski, okužbe, prisotnost kroničnih obolenj ali stanj). V primeru, da bi npr. odkrili znižano količino imunoglobulinov, bi seveda prestavili začetek cepljenja, vas opozorili, da se morate z otrokom izogibati kolektivu, zaprtim prostorom, kjer se giblje veliko ljudi, ipd.: skratka opozorili vas bi na različne načine izogibanja okužbam pri otroku. V primeru imunskih pomanjkljivosti oz. prenizkih vrednosti protiteles se materi lahko tudi podaljša porodniški dopust…
Vsekakor pa naj vam bo glavno vodilo pri presojanju otroka – rast in razvoj, razpoloženost, učenje in stalno nove aktivnosti, s katerimi vas navdušuje.
Lep pozdrav!
Nina

Ga.Nina, HVALA!
Lp, Petra