ojoj, vidm da je to skor hujše kot odvajanje od heroina!mam trenutno gnojno angino in grla skor ne čutm, ampak jo zelo cenim, ker vem da bo čez 1 tedn izginla…tko da si ne morm predstavlat teh bolečin v grlu al žrelu skor vsak dan…po eni strani ste pa res ustrajne, k bi bli ljudje vsaj kje drugje tok:)
a pa vas je čist tko že kdaj kdo zasačil pri dejanjih, mislm a to ne bi pomagal če bi vas kdo “odkril” in mal oštel,predlagal zdravnika..??ne vem, mi je zanimivo kej več zvedet o teh boleznih, ker mislm da se čist premal govori…al se je pa učasih še manj. vem da smo meli eno punco še v OŠ in ko smo bli na eni 3-dnevni ekskurziiji je v 3 dneh pojedla pribl. 10 jabolk al neki tazga in je s kolegico nikol nisva razumele kaj ji je oz. kako loh sploh preživi…
tko da,js nekak vrjamem da vam bo uspelo pridet na “prava pota” slej kot prej, če ne vas bo pa res telo prisillo v to…pa sej ni treba da smo use manekenke ane:)))

Hudo naključje, ampak ravno malo prej sem dobila mejl, v katerem kaže otročke v Darfurju. Ne bom opisovala teh groznih slik lačnih otrok, ampak človeka kar zmrazi po vsem telesu, da na istem planetu nekdo nima niti možnosti, da bi zaživel, ker nima osnovnega – hrane, nekdo pa ima probleme s tem, ker ne ve, kako bi najbolj fino hrano izbruhal……
Narobe svet!!!

biba18 pri bulimiji gre za hude stiske in psihične probleme v človeku samem in zelo trpi, ne moreš tega primerjati!

Živjo, sem še ena požrešnica, ki se nemore ločit od hrane. Bulimijo imam že pribl 3 leta. Začelo se mi je dogajati enako, včasih se na stranišču mučim po 10 min, da lahko izbruham, včasih pa se mi hrana dvigne brez pomoči prstov in vsega.. Zgodilo se mi je že da sem bruhala kri in se začela paničarit, nisem se mela na koga za obrnit, ker je to namreč moja skrivnost. Nočem da korkoli zve, ker vem da bi me obsojali in se posmehovali.. Mučno je.. Še med spanjem nimam miru, ponavadi sanjam da sem se prenajdela in nemorem izbruhati hrane, zbudim se vsa panična in objokana ter najprej preverim težo, ker včasih sploh več nisem preprčana če so bile res samo sanje.. Sem pa bila zelo presenečena ko se zgoraj prebrala da bruhate 1× tedensko.. jas namreč 2-5 na dan, in zobe sem si do zdaj umivala vedno takoj po bruhanju… z zobmi zaenkrat še nimam težav.. me je pa začelo skrbet…Teža mi zelo niha, iz tedna v tedn 170/62-67…pred bulimijo sem imela celo manj (58)kg.. nato sem se zredila na 62 in to je do zdaj tudi najnižja meja na katero pridem.. zredim se v samo 1 ali 2 dneh do 5 kg..nato ponavadi rabim cel tedn da spet zgubim ..aja naj omenim da sem športnica – treninge imam (4-5) tedensko, ker sem vidla da je nekdo zgoraj pisau da naj se gibamo…
pa še nekaj, ugotovila sem da se sedaj negre samo več za željo po zmanjšani teži, ampak preprosto nemorem brez bruhanja.. sram me je da to pišem, ampak sem se morala razpisati nekomu ki ve kako se počutum..

bye, fsm

Draga Ann,
zopet kot že tollikokrat: ne morem ti ponuditi instant nasveta. Bulimija je odvisnost,za reševanje katere potrebuješ pomoč.
Seveda lahko razumem,kako ti je,vendar pa upam, da boš naredila naslednji korak na poti okrevanja -poiskala pomoč.

Pozdravljena Ann,

ni nenavadno, da ne moreš brez bruhanja oz. da imaš občutek, da ne zmoreš brez – v čem ti bruhanje pomaga? Kaj je razlog, da ga tako močno rabiš? Predvidevam, da je ena izmed stvari to, da glede na količino hrane, ki jo poješ (praviš, da se v enem do dveh dneh lahko zrediš za 5 kg), skušaš znižati telesno težo? Veš, dokazano je, da nam telesna teža dnevno niha približno 2 kg gor čez dan. Razlog je ravno v hrani, ki jo pojemo. Kar pomeni, da tudi, če popiješ pol litra tekočine in boš v istem trenutku šla na tehtnico boš pol kg težja. To je običajno, ne pomeni pa tvoje dejanske teže. Če ti tehtnica pokaže dnevno povečano težo za 5 kg, to ne pomeni, da je tvoja dejanska teža. To kaže na to, da tvoje telo dobi več hrane kot jo potrebuje. Vendar to pri motnjah hranjenja – bulimiji, ko gre za prenajedanje ni nenavadno. Dobro je pogledati kaj se dogaja takrat oz. se je dogajalo prej-preden si se prenajedla, da nisi zdržala brez tega.

Vendar problem pri motnjah ni le želja po vitkosti, niso le misli okoli hrane ali razne strategije za zniževanje telesne teže (stradanje, bruhanje, …). Pri motnjah hranjenja je to le zunanji vidik – tisto kar se vidi. Potrebno je pogledati več dejavnikov – kaj se dogaja, kaj je razlog, da potrebuješ hrano, kaj ti daje bruhanje?,…. , to je težko videti sam.
Pri motnjeh se ne gre za to, da nimaš kontrole, se ne gre za to, da si ne želiš drugače, ampak, če ne pogledaš kaj s tem dobiš, v čem ti pomagajo, tudi ne moreš videti kaj bi lahko drugače. Gre za odvisnost od hrane.

To, da si bruhala kri, je verjetno posledica poškodbe požiralnika (ranic), vendar ker nisem zdravnik, o tem težko ugibam. Glede na to kako pogosto bruhaš dnevno, ni to nenavadno. Motnje hranjenja prinesejo s sabo različne zdravstvene težave, to je dejstvo. Vendar se ob okrevanju tudi te, vsaj nekatere, da omiliti ali odpraviti. Več o tem kar se tiće vprašanj glede osebnega zdravja lahko pišeš na forum družinski zdravnik – ti bodo znali bolje odgovoriti.

Težko boš to premagala sama. Verjetno si že poskušala, ali si si dopovedovala, da zmoreš to obvladati. Vendar ne gre. Dobro bi bilo, da si poiščeš pomoč terapevta, svetovalca – kogarkoli , ki se ukvarja s pomočjo pri motnjah hranjenja. Oblik pomoči je kar nekaj na voljo. o tem smo že večkrat pisali. Seveda je odvisno od tebe. Nihče te ne more prepričati v nekaj kar sama nočeš ali ne želiš narediti. Lahko razumem, da ti je nerodno govoriti o tem kar se ti dogaja. Vendar so ljudje, ki nudijo pomoč, seznanjeni s tem. Razumeli bodo bolj kot si misliš. Če boš želela kakšno informacijo o tem kam lahko greš, ti jo lahko posredujemo tudi mi.

Vse dobro.

Tatjana

Pozdravljene,
tudi sama trpim za bulimijo in to že 3 leta. Prenažiram se in bruham skoraj vsak dan, včasih tudi do 3x na dan. Kakšni 2 leti nazaj sem se poskušala pozdravit s terapijo – hodila sem k svetovalki, a po tem je blo še slabši, zato sem tudi končala. Tudi sama bruham kri, sprva me je to motilo, zdej niti ne – samo da gre hrana ven!!! Včasih pa kar ne morem bruhat! Takrat so moje misli zelo, zelo negativne. Postavo sem si zelo poslabšala, sploh ne skrbim več zame, nisem si všeč, uničena sem… In utrujena tega, a kar si ne morem in ne morem pomagati!!!!!
Ne vem koliko let imate ostale, jaz jih imam 32. Pa naj bi bila to najstniška bolezen, no predvsem.
Ne vem kako si pomagati, počasi spoznavam, da ni izhoda… In bojim se kaj bo jutri…

Pozdravljena,

kadar začnemo delati na sebi in hoditi na terapijo ali svetovanje,se lahko odprejo stiske in druge težave, ki smo jih zakopali vase, da smo jih lahko preživeli v trenutku njihovega dogajanja. V tem je lahko ena izmed stvari, zaradi katerih se na prvi pogled zdi, da terapija oz. svetovanje stvari še poslabša, kar je po eni strani lahko res – ko se soočamo z lastnimi občutji, čustvi in resnico, kako so posamezni ljudje, dogodki vplivali na nas, je to lahko res boleče in posledica tega je, da se počutimo tudi slabo oz. pri motnjah hranjenja se mogoče v nekem trenutku potreba po stradanju, prenajedanju, bruhanju poveča. Bolj, ko razdelujemo te dogodke,ko si dovolimo prečutiti čustva, je postopoma lažje in spoznamo, da čeprav je bolečina velika, je hkrati odrešujoča, ker je del naše resnice.

Delati na sebi, ukvarjati se s sabo, soočiti se z resnico svojega doživljanja in resnico dogodkov ter z drugimi (ni nujno, da se sploh to vse zgodi, lahko je že delček tega) ni lahko in pomeni spremembe, ki potrebujejo čas. Že to, da si nekaj priznamo, da upamo videti kaj pomeni za nas nek dogodek, je lahko grozno in marsikdo tega ne zmore. Včasih zato ljudje ostanejo na enem mestu pri sebi kar nekaj časa, pa potem se počasi kaj premakne, spet drugi pa ostanejo na enem mestu celo življenje, ker ne zmorejo storiti drugače.

Kaj je bil pri tebi razlog, da si prenehala s terapijo? Kaj te je odvrnilo od tega?

Izhod je! včasih je potrebno iti skozi različne oblike pomoči. Mogoče takrat tudi nisi bila še pripravljena resnično delati na sebi oz. izpustiti motenj iz rok. Včasih ne zmoremo, čeprav si želimo.
Veš tudi terapevti, svetovalci, kljub vsem izkušnjam, ki jih imajo za delo z ljudmi in metodam, kako pomagati drugim, ne zmorejo pomagati samim sebi. Tako kot se kirurg ne more operirati sam, zobar si ne more sam zoba izpulit,…
Ko smo v stiski, težko vidimo izhod. Zate je trenutno edina rešitev v tem, da bruhaš, da je potem vsaj malo lažje, vendar so drugi načini. Sami jih težko vidimo. Drugi, ki niso čustveno vpleteni v probleme, ki jih imamo, lažje vidijo izhod.

Motnje, kot veš, so le zunanji dejavnik tega, kaj se s človekom dogaja. Težave s hrano, strategije za obdržanje teže, nezadovoljstvo s telesom, nizka samopodoba, so le del tega. v ozadju so druge stiske, ki sprožajo to, ki pa so pogosto potlačene, ker se je težko z njimi soočiti. Večinoma oseba niti pomisli ne, da bi bilo kaj drugega potrebno reševati kot težave s hrano. Potrebno je pa oboje.

Kaj misliš o tem, da bi ponovno poskusila poiskati pomoč?

LP

Tatjana

Vsak dan si rečem, da je danes zadnjič, jutri je nov dan in jutri ne bom več bruhala. A ne gre in ne gre. Kako naj si sama pomagam? Je sploh možno, da si pomagaš brez tuje pomoči? Je sploh katera že ozdravela na ta način?
Vse se dogaja v Ljubljani, vsi svetovalci za motnje hranjenja so gor. Tukaj v Novi Gorici ni ničesar.
Kako naj si sama pomagam?

Na žalost je res, da je večina svetovalcev za področje motenj hranjenja v Ljubljani. V Novi Gorici na tem področju dela v Zdravstvenem domu Nova Gorica -center za bolezen odvisnosti dr Gibakovičeva, vendar je žal le za mladostnike (05/338-33-04), poleg nje pa edino v Primorju deluje še v Kopru primorsko svetovalno središče PRIMSS kjer nudijo možnost individualnega svetovanja in vključitve v podporno skupino. Njihov kontaktni mejl je [email protected] ali tel. št. 041/360-913. Druga možnost je edino še Ljubljana. Žal je tako, da je kot glavno mesto Ljubljana s tem dobro pokrita, vsa ostala mesta pa tako kot Gorica nima veliko ponudb. Edino, če je v Gorici kakšen psihoterapevt in bi mogoče bila vključitev v psihoterapijo ena izmed možnosti, če vse ostalo odpade.

Vso srečo.

LP

Tatjana

HAI PUNCE
TUDI JAS trpim za isto boleznijo ko vse ki ste tukaj…nažiram se,jem kalorično ampak zelo visoko kalorično hrano…nato bruham..to počnem že 6 let nekje……uničena sem…zobje mi razpadajo..slabo se počutim, psihično sem uničena..vse kaj je možno..v glavnem jas sem bla normalne postave na začetku..pol ko sem začela bruhat sem zelo shujšala…zraven bruhanja sem zelo telovadla.jemala sem tud tablete za hujšanje in pila shujševalni čaj.nato moje telo tega ni preneslo in sem doživela napad..omedlela sem, se tresla..bil je nekakšni eptileptični napad.saj razumljivo,je bilo za pričakovat namreč bila sem izčrpana,nato sem malce nehala s tem oz.manj sem to počela.tako sem se začela rediti,,,..zdaj bruham ponovno enako kot prej dostikrat vendar ne morem več nimam moči več za to..ampak ne morn nehat tako kot ve..tak da kdo govori da je to nezrelo po domače smotano al karkoli drugega recimo da to je nekaj kar lahko nehaš takoj se zelo moti..in ne primerjat otroke ki nimajo kaj za jest z nami.. KAO ME PA HRANO VSTRAN MEČEMO,ker me tega ne delamo ker hočemo ampak to nam kot nek vrag v naših telesih in umih ukazuje da mormo se nažirat in bruhat..ampak nočemo tega..hočemo bit tak KOT vsi drugi ampak ne mormo..to jas menim no..ker to je zelo huda bolezen za moje pojme..ne tak da upam za sebe in za vas da bomo našle rešitev in se izvlekle iz tega,da bomo ponovno rešene tega bremena ki ga nosimo in bile zdrave ter se dobro počutle v svoji koži——–,,
lepo se imejte ĆAW ČAW….

Živjo Maja,

ja strinjam se, da je to resna bolezen in nevarna, kar si iskusila na svoji koži, ko si zaradi anoreksije in stradanja imela zelo malo moči. Večkrat se zgodi, da gre za prehod iz ene v drugo obliko motenj hranjenja. In res je, da ne gre pri tem za pomanjkanje volje. Vendar je tudi res, da se da priti ven iz tega začaranega kroga z ustrezno pomočjo.

Se pravi, če se odločiš, da želiš spremeniti takšen način življenja, so osebe, ki ti lahko pomagajo. Vendar si moraš v prvi vrsti to želeti in potem poiskati pomoč. Odločitev je čisto tvoja.

Pri prenajedanju gre za to, da skušaš s hrano potlačiti razna občutja, čustva, soočenje z raznimi težkimi situacijami. Dokler se ne naučiš drugače reševati probleme kot s hrano, bo hrana tu prisotna. še prej pa potrebuješ pomoč, da sploh vidiš kje so tista področja, ki jih odrivaš stran oz., ki so tako težka, da jih tlačiš s hrano. Bruhanje je pa v večini primerov strategija zniževanja telesne teže. Res je, da so pri tem lahko posledice hude – npr. na zobeh se kar pozna, zato je dobro, da redno obiskuješ zobozdravnika, pa tudi, da si ne umivaš zob takoj po bruhanju, ker s tem še bolj škoduješ zobem, vsaj eno uro ne. Kislina poleg zob uničuje tudi požiralnik in ustno votlino nasploh. Kar verjetno že sama veš. Edini način, da se spopadeš z motnjami je v tem, da jim pogledaš v oči. Ker pa je to težko narediti sam, v okolici pa dostikrat ni ustrezne podpore, je za začetek nujna strokovna pomoč – terpevta, svetovalca, podporne skupine, lahko tudi sprejem na odelek – pomembno je delo na sebi, le na ta način se lahko pride ven.
Je pa dejstvo, da si nobena tega ni zavestno izbrala in rekla od danes pa bom bruhala in se imela lepo v odpovedovanju hrane. Tako se motnje ne začnejo. Ne odločiš se, da boš to počel, ker boš tako fino dobil podporo ali pozornost – se kar zgodi in kar naenkrat si tako globoko notri, da ne veš kdaj in kako globoko si zabredel. Vendar nikoli ni prepozno. Ne obupat.

vse dobro.

Tatjana

Sem čista začetnica in me zanima .. Če pojem npr. veliko čokolade oz. Sladkarij in imam potrm slabo vest in grem bruhat .. A to pomeni da se nebom zredila oz ali sem vse kalorije izbruhala ven? Zanima me če bulimija učinkuje pri hujšanju?
To ne počnem redno, ker hujšam tudi s tekom ampak imam dneve ko si privoščim malo več hrane in potem grem bruhat…

Pozdravljena PPP,

motnje hranjenja, med katere uvrščamo tudi bulimijo so bolezen in nihče tega ne more priporočati kot recept za hujšanje. Forum tudi ni temu namenjen. Kar je pa dejstvo je, da z bruhanjem ni mogoče uravnavati teže, si pa narediš kopico težav s tem. Problem je namreč v tem, ker poleg hrane, izbruhaš še vse tisto kar je za telo dobro – minerale, vitamine in ostalo gorivo, ki jo telo potrebuje, da funkcionira. Tako, da je to početje v bistvu resna težava.
Če bi res rada shujšala (in seveda je vprašanje, če to sploh potrebuješ), je najbolje tako, da uvedeš redne obroke, zmerne, kar pomeni, da ješ do prve sitosti in nehaš, ko si sita. Če telesu damo toliko hrane kot jo potrebuje, odvečni kilogrami ne bodo nastajali. Gibanje seveda dodatno pomaga pri uravnavanju teže, vendar zopet zmerno – 1h zmernega gibanja na dan. Dobro je poslušati telo in počivati, ko je utrujeno.

Je pa dejstvo, da če oseba začne z bruhanjem uravnavati telesno težo in svoj videz, da so v ozadju še druge stiske, zato je razumljivo, da tebi zgoraj omenjeni opis kako ravnati s seboj, ne bo dosti pomagal.
Največ kar bi lahko naredila zase je, da si čim bolj nežna do sebe, kar pomeni, da se ne kaznuješ, če poješ preveč in da bi raziskala kaj te sili v takšno vedenje do sebe. To so notranji pritiski, ki jih brez pomoči ni mogoče premagati. Očitno nisi zadovoljna s seboj in svojim izgledom. S pomočjo drugih oseb, bi lahko našla zase boljši način kako spremeniti to kar se da spremeniti in kako sprejeti to, kar se ne da spremeniti. Včasih sami tega ne vidimo, pa nam drug lahko pri tem pomaga.

Lepo pozdravljena,

Tatjana