Nemorem več bruhati
Živjo.
Upam da mi boste lahko razložile tale pojav.
Stara sm 20 let, pri 14 sm imela 109 kilogramov sedaj jih imam 55.
Z bulimijo se spopadam kakih 9 mesecev, zadnje čase pa nemorem bruhati.
Seveda si vsak dan zabičam da bom jedla ko bom lačna, in tudi zdržim do večera, potem pa jem karkoli mi pade pod roke, ker računam na to da bom šla bruhat v hrani prav uživam. Potem pa groza, trebuh imam napet kot balon, boli in tišči me za znoret. Ko grem bruhat pa nemorem, najprej traja neskončno dolgo da sploh s prsti izzovem refleks nato pa iz želodca pride le nekaj sline, čeprrav vem da je poln hrane.
Sploh nevem kaj naj storim, sj sm se z bruhanjem razvadila da jem kar hočem in kolikor hočem. Salo okoli trebuščka pa se mi pridno nabira nazaj saj imam zelo počasno prebavo in včasih traja dva dni da grem na blato.
Je že katera imela podoben problem, skrbi me da sm si uničila kake trebušne mišice in zato hrana nemore iz želodca.
Pozdravljena,
človeka prime, da bi zaploskal, ker ne bruhaš več. Zelo poenostavljena razlaga tega, da ne moreš bruhati nič več, bi bila v tem stilu, da se je “še telo uprlo tako nezdravemu početju”…
Pa vendar na tak način prenehanje bruhanja ni veselje, zate sploh ne, za tiste, ki te skušamo razumeti, pa tudi ne.
Svoj odgovor bom razdelila v 2 dela: prvi bo razmišljanje, zakaj ne moreš več bruhati – ker sprašuješ predvsem to.
Ker pa bulimijo in dekleta z bulimijo poznam iz vsakodnevnega dela, bo drugi del tudi spodbuda, da “nehaš z bruhanjem na drug način”.
Pa začnimo: Morda je res prišlo do kake fizične okvare na prebavilih in zato ne moreš več bruhati – za razjasnitev bi bilo potrebno mnenje zdravnika ali celo kaka preiskava.
Morda del tebe resnično noče več bruhati in se je telo uprlo.
Prav možno pa je, da poješ toliko hrane in tako malo tekočine, da se hrana zabaše v želodcu. Ali da se prenajedaš s tako vrsto hrane, ki se težko zbruha.
Verjamem, da ko se prenaješ z mislijo, da boš bruhala, spraviš vase ogromno in je potem grozno. Morda si za začetek lahko pomagaš s tem, da si rečeš, da ti trenutno bruhanje (iz neznanega razloga) ne gre od rok in skušaš prenajedanje omejiti. A to zna biti zelo težko in le začasna rešitev.
Pa smo pri drugem delu odgovora: če trpiš za bulimijo, potrebuješ pomoč nekoga od zunaj. Stopi do svojega zdravnika, ali na Polikliniko do Psihiatričnega dispanzerja, ali Kliničnega oddelka za mentalno zdravje – Enota za motnje hranjenja (oboje v Ljubljani), ali se vključi v skupino OA – overeaters Anonimus, ali poišči pomoč v kateri do nevladnih organizacij (Ženska svetovalnica, Muza, PU – če jih naštejem le nekaj, spet v Ljubljani) da se s tem spopadeš zares in sprejmeš, da je okrevanje možno, četudi je dolgotrajen in naporen proces.
Ne ohranjaj iluzije, da je bruhanje čudežna rešitev in da rabiš le “pomoč, da boš spet lahko bruhala”.
Razmisli, kaj te čaka, če poiščes pomoč ali pa le čakaš, da težave s hrano minejo…
Res je da del mene noče bruhati, saj imam znanko ki zaradi 3-letne bulimije dobesedno razpada.
Ko sm nazadnje slišala da ji je izpadel še peti zob sm začela konstantno sanjati o tem da mi zobje izpadajo.
Poglej pri meni je tako da sm prve 40 kilogramov izgubila s stradanjem ki sprva ni bilo namerno stradanje teveč zaradi pomankanja časa. Želodec se mi je tako skrčil da sm ob kosu kruha imela občutek kot bi pojedla celo štruco.
Potem sm spoznala mojega fanta in začela normalno jesti saj mi je težil ker sm se dvakrat skoraj zgrudila.
Potem pa sm se začela rediti, ko sva s fantom jedla skupaj nisem imela slabega občutka ker jem.
Potem pa mi je enkrat omenil da imam močne noge, kar je tudi res, pr 55 imam ševedno zelo močne noge. No in nato sm se odločila da pač malo shujšam.
In spet je prišlo stradanje ter ubijanje lakote z amfetamini, moje telo pa tega ni zdržalo dolgo, zato sm najprej začela bruhati tako da sm vedno pustila hrano v želodcu kako uro ali uro in pol. Pa tudi vse hrane nisem izbruhala.
Zaneslo pa je me ko sm videla prve rezultate in ko so me ljudje začeli hvalit kako dobro zgledam. Take hvale nisem bila deležna velikrat, kajti pri 109 ali 73 težko dobro zgledaš.
Že nekaj časa razmišljam da bi prenehala s tem, a ko pojem normalen obrok hrane postane moja trebušna votlina tako napeta in boleča da enostavno ne zdržim.
Se bom potrudila jest lahko hrano, juhice solatke………a se bojim da bom začela spet stradati. Pa nevem če bo telo tokrat zdržalo.
Nevem če me razumeš, lej ena stran mene dobro ve da to ni prav ko pa pride prvi grižljaj v moj želodec druga zatuli ¨”bruhaj”, in potem me čisto napsihira in imam občutek da sm res debela in da res moram bruhat.
Zadnje čase pa sm tako zaposlena da nebi mogla hoditi še na kake pogovore v posvetovalnico, zato upam na pomoč iz tega fruma.
Če le moreš, prosim poišči strokovno pomoč, saj si v zelo občutljivih letih. Če boš poiskala strokovno pomoč, boš lahko normalno jedla in uživala v hrani, ne bo tri treba bruhat in lahko boš imela normalno in stalno težo. Piši ali se posvetuj z dr. Sentočnik (www.medico.si), ki je ena največjih strokovnakinj v Sloveniji in svetu za motnje hranjenja in hujšanje. Ana, 23 let
Še jaz …
Tudi meni se to dogaja in skozi leta sem ugotovila, da se razlikujemo v tem, kako je zgarjen naš prebavni trakt. Tako obstajajo dekleta, ki lahko bruhajo kadarkoli in karkoli, da le pomislijo na bruhanje, potem smo pa tu me, ki se moramo za to bolj “truditi”. Pri meni je trajalo dolgo, da sem “osvojila” tehniko in ugotovila sledeče: pred prenajedanjem popijem kozarec vode in ko končam želodec “izpiram” z rahlo osoljeno vodo. Pomembno je tudi, da tega ne poičnem prepogosto (cca. 1x tedensko).
To ni reklama!! Tudi sama nenavsezadnje verjamem, da se telo samo upre takemu početju.
Tudi mene pa zanima, kako je, če človek bruha 10 in več let (povprečno 1x tedensko in upoštevaje vse postopke za zamnjševanje škode)?
Se pa NE STRINJAM, da je Sentočnikova strokovnjakinja za motnje hranjenja!! Ona je dietetičarka in če se mene vpraša je uspešnost njene metode (pa tudi o tem bi se dalo debatirat) zgolj posledica njene karizme oz. pozicije. Kar velja za vsakega strokovnjaka, saj je itak odvisno zgolj OD NAS.
LP*
No vsaj ena ki ne govori samo o tem kako naj si najdem pomoč.
Saj se zavedam da jo potrebujem in ko se bom odločila si jo bom tudi poiskala, če bi trenutno hodila po pomoč mi pomojem nobeden nemore pomagati. Najprej se moram zato trdno odločiti.
Aša, mi lahko obrazložiš postopek s slano vodo, rekla si da z njo izpiraš. Če prav razumem jo popiješ in nato ponovno izbruhaš, ali kako?
Kako pa ti uspe da bruhaš samo enkrat tedensko? Kaj ješ ko ne bruhaš?
Ker sm bolj začetnica in se mi negativni znaki vsaj na vzven še ne kazejo, razen razdraženega žrela, me zanima kakšna je tvoja preventiva.
Za odgovore se ti že sedaj iskreno zahvaljujem.
Saj sm po forumu že veliko iskala odgovore na ta uprašanja pa vsi samo tulijo o neki pomoči.
Dajte kaj več povedat o preventivi, dekleta bodo bruhala še naprej neglede kolikokrat boste rekli naj si najdejo pomoč, zato se mi zdi pametno da jih izkušene poučite o nevarnostih in kako jih reducirati.
Upam da se nisem komu zamerila, to je pač moje mnenje.
nayom, zgrešila si forum. to je forum z medicinsko tematiko, zdravje itd.
če hočeš navodila, kako bruhati, pojdi kam drugam
tvoj stavek bi se lahko tudi bral …luzerji se bodo še naprej drogirali, neglede kolikokrat boste rekli naj si najdejo pomoč, zato… ja oprosti, med.over.net ti lahko le pove da MORAŠ NEHATI z drogo in kako, ne pa kako si čim bolj zabavno in brez bolečin brizgneš v žilo…
Poglej, veliko mladih deklet začne telesno dobesedno razpadati ker ne vedo kaj postoriti da bi kljub bruhanju vsaj malo poskrbele za telo in imunski sistem.
Zdravniki pa so zadolženi da osveščajo ljudi katere vitemine dodatke ali zdravila naj jemljejo, pa če bruhajo ali ne.
Ravno zaradi takega zaprtega razmišljanja kot ga imaš ti si punce ne upajo javno spregovoriti in jih je sram.
Vsak ima svojo odvisnost, pa naj bo to hrana, pijača, kava, droga ali pa delo, milijon je teh stvari. Zato se nimamo pravice obsojati med sabo.
Glede na to da je tukaj toliko deklet z izkušnjami in znanjem kako ohranjati telo, se mi ne zdi neumno da bi te izkušnje delile naprej.
S tem ne mislim naj razlagajo kako najlažje bruhati temveč, kako paziti da telo ne propade. In glede na to da so tukaj tudi ženske ki to pčno že več let je to ohranjanje telesa očitno izvedljivo.
Se strinjam.
Nikakor nočem dajati vtisa, da je prisilno bruhanje ok, amapk tabuizirati ga je enako kot si zatiskati oči pred dejstvom, da bi denimo varne sobe za narkomane pripomogle k bistveno manj škode zaradi injiciranja.
To je bil zgolj primer. Menim, da bi se tudi Ana Z. strinjala, da je vendarle pametno upoštevati varovalne ukrepe.
Nayaom, “izpiranje” je pravzaprav pitje osoljene vode čez hrano, postopno nekaj kozarcev. Telo veliko manj izmučiš, sol pa dvakrat prispeva k zmanjševanju škode: zaradi soli želodec izloča manj kisline, hkrati pa sproti dovajaš elektrolite. Pri hrani je dobro izbrati takšno, ki je bolj mehka oz. tekoča ali ki se hitreje topi (kremasta, puhasta…). Pa še to: zob ne smeš umiti takoj po bruhanju, ker je sklenina nekaj časa še zelo občutljiva. In če ne bruhaš prepogosto, si tudi sluznica požiralnika sproti lahko precej “opomore”. Tako nekako. Ana, prosim tudi za tvoj komentar.
Sicer pa tudi ti ukrepi niso zagotovilo, veš. Imela sem obdobje “čudnih” napadov med bruhanjem – tiščalo me je po požiralniku navzgor in imela sem občutek, kot da mi bo zdaj zdaj nekaj počilo. Ker sem podobne napade izkusila tudi tako, sem ugotovila, da je šlo za panične napade (bila sem tudi na preiskavah in tudi zdravnica je menila enako).
Od takrat imam tudi sama en strah pred bruhanjem – pa vendar tu in tam (torej cca. 1x tedensko) si to dovolim, če RES ne gre drugače. Kaj jem vmes? Skušam jesti normalno (1500 kalorij-2000 na dan), dovolim si mestoma tudi presežke, čeprav sem zaradi tega v zadnjem letu dobila nazaj 5 kil. Saj ne bruhati ni probelm, problem je ne nažirati se – in to je je najtežje premostiti, sploh če te je groza rejenja. Ker se nočem nikakor več zrediti (168/64) oz. ker bi zelo rada imela spet pod 60 kil, sem zato primorana tu ina tam bruhati. Verjemi, bruhanje je zame že lep čas SKRAJNI izhod, saj je precej mučno – vzame mi vsaj 45 minut in precej energije…
Drži se – predvsem v prizadevanju za življenje brez bulimije! 🙂
aša, samo nekej me zanima, rekla si v smislu, da če hočeš obdržat pod 60kg težo moreš bruhat, kako pa misliš da jo druge ženske obdržijo, ki ne bruhajo (in takih je večina)? sama imam 170cm, 57kg pa nikoli ne bruham, se pa ukvarjam s športom(fitnes), jem popolnoma normalno- od sladkarij, čipsov, pizz, do zdrave hrane, sadja,mesa…skratka vse v mejah normale in se ne zredim pa na kraj pameti mi ne pride, da bi ne vem..pojedla 2kg čokolade in šla pol bruhat! halooo!kater normalen človek, ki se ima vsaj malo rad pa to počne!!??
ok sej te razumem in vse ki to počnejo, da ste zasvojeni, ampak a ne bi vsaj PROBALA en teden ali 2, izvajat neko telovadbo za tistih 45min kot ti vzame bruhanje, in če bi se ti še vedno zdelo, da hujšaš lažje z bulimijo kot s telovadbo ok …pa nadaljuj, ampak vsaj poskusi najt nek 2.način, ker vedi, da bulimija v skrajnih primerih vodi v smrt, telovadbaoz.fizična aktivnost pa do idealne postave…
lp
ne sory, nočm nobenga žalit, ni blo tko mišljen…sam smilte se mi k to delate in kr se mi zdi, da globoko v sebi pa se zavedate da ne delate prav in da vam je žal..zato ne razumem zakaj se vsaj ne probate s čim drugim zamotit, zaposlit..vsaj probate??a je res tok težko it en dan tečt,kolesart in ne bruhat??
sicer pa vem kako je bit zasvojen-sm namreč s cigareti, pač kadilka. ampak men je to v užitek počet, ne nameravam nehat in tud ne tarnam, kako me ne vem to pa to boli, grlo peče,kašelj matra…pač ni tok negativnih znakov,sam pri bulimiji pa očitno so in vam to le ni v tak užitek počet ali pač?
Vsi vemo da je telovadba najbolj zdrav način igubljanja teže.
Jst sm lansko leto telovadila 4 mesece in se prav fino počutila, izgubila sm 6 kilogramov. Pred leti pa me je zbil avto in imam premeaknjena vretenca, in po 4 mesecih telovadbe sm nekaj nardila narobe in zaradi hrbtenice obležala za dva tedna v pojstelji. Vsa motivacija za telovadbo je izginila zaradi strahu da si nebi še bolj poškodovala vratu. Teči pa tudi nemorem saj me ob medenici na levi strani začne neznosno boleti, prav tako me boli če malo hitreje hodim.
Bulimija je zame trenutno edina rešitev za OHRANJANJE teže. Prejšne dva tedna sm jedla normalo pa sm se zredila za kake dva kilograma. Jst druge poti ne vidim.
Sm pa ugotovila da če naredim kak teden pavze , lahko spet brez težav bruham.
@Zarja: hvala ti za koristne informacije. Kako pa si ti potem umivaš zobe, koliko časa po bruhanju?
Seveda nam ni v užitek,meni je to neznosno trpljenje,ne samo fizično,ampak še bolj psihično,ker vem kolko škode si povzročam,pa tudi kako se s tem omejujem..
Saj največ deklet se tudi s športom kaj ukvarja,ker hoče na vse načine izgubit čim ve kg,vendar pridejo TISTI trenutki,pa večeri ko se enostavno ne moraš ve č obvladat,trpet lakote in posežeš po vsem kar ti pride pod roko.in verjemi,ko si poln vsega,ko je trebuh večji od celega tebe,je to GROZEN občutek!
seveda pa ne zagovarjam nayaom,ker to ni nikakršna rešitev,ampak pot v zmeraj večji pekel!
Zato pozivam oz prosim če je kakšna punca,ki je osebno to že dala skozi in ozdravela,oz je na tej poti naj PROSIM, PROSIM opiše njeno zgodbo,oz nam da nasvete.
Hvala vsem,pa lep pozdrav!
Divja debata 😉
Najprej femme: ne boš razumela, tu ni kaj. Če navedem, da sicer zelo skrbim za psihofizično kondicijo, ti bo jasno še manj. Pri meni je fora v tem, da sem razloge za nastanek te bolezni že zdavnja predelala in da mi sedaj ostaja samo še “simptom” – zaradi navade. To je tako, pride impulz, silna želja po neomoejenm basanju s hrano in če telo navadiš, da to to tudi dobi je zelo težko ta krog prekinit. Nemogoče ga je prekiniti dokler traja psihičen vzrok, nato pa to šele postane možno. Bulimija ipd. motnje SO ozdravljive. Amapak navada je železna srajca in včasih, če tega ne počnem pogosto, je to neke vrste zelo sprostilen ritual. S tega zornega kota razmišljam, ko premišljujem ali bi se dalo s tem živeti do smrti – s čim manj negativnimi posledicami. Ni pa to moja želja. Ker – znova – morma reči, da imam svoje življenje zelo rada, da se iz leta v leto bolje počutim in – no saj, morda bodo zato izginili še zadnji vzgibi za nadaljevanje bulimije. Sem zdržala že po več mesecev skupaj brez!
Nayaom: kar se umivanja zob tiče – vsaj kakšno uro po bruhanju ne. Pa še enkrat – poskusiš lahko tudi brez: reci si recimo, da se boš zgolj najedla do sitega, uživala v slehernem grižljaju, poskušaj jesti čimbolj počasi (=temeljito) in postopno se boš znala ustaviti preden ti bo slabo ali preden te bo tiščalo- in tako se je tudi bruhanju lažje odpovedati.
Justone: traja že predolgo in zato sem v skrbeh. Ampak nikoli nisem bruhala denimo vsak dan večkrat na dan kot nekatere. Bruham pa že 10 let, prenajedam se še dlje.
Skratka, punce, naredimo čim več za to, da se ne bomo vdale diktaturi tega našega “vragca” ;)!!
Dobra volja je še vedno najbolja*
Presenečena sm kako lepo se je tale debata razvila.
Mislila sm da boste vse nasprotovale mojemu ptedlogu, pa imam občutek da bi se znalo tole razviti v kar uprabno “harm reduction” temo.
Dejte se prosm razpisa v čim večjem številu!!!!!!!!!!!!!!
Jst resno ne vidim čisto nič spornega o izmenjavi koristnih nasvetov kako paziti na zdravje telesa pri tej obliki bolezni. Imam občutek da se tukaj preveč posvečate samo mentalnemu zravju. Fizično zdravje oz. preventiva kako ga ohranjati se mi zdi pravtako pomembna.
Pozdravček
Kot sem že jaz napisala,upam da bo čim več se jih oglaslo s svojimi zgodbami.
se mi zdi da ko vidiš da nisi sam s tem,ti je veliko lažje!
AŠA,tudi pri meni traja to 10 let.tudi jaz ne počnem tega vsak da.je vse odvisno od obdobij.
-stradanje
-bruhanje
-prenajedanje to so vsa moja obdobja.včasih mešana,včasih sama zase.
seveda je tu posledica rejenje,hujšanje.pa neka kao obveznost-telovadba.
tudi pri meni je tko;če bruham par dni(npr 3)zapored je prava muka zadnji dan in zelo dolgo traja,če pa enkrat po enem času,po parih dneh gre pa dosti lažje.
Aša,a se ti že zdraviš,oz si že kaj provala s kakršnjim koli zdravljenjem?
upam da bo tema ostala,oz se razvijala naprej!!
CAwcaw