Vidiš, problem je, ker vsako še tako nedolžno trditev vzameš kot obtoževanje. Zdaj je jasno, da bi te vsakršen njen odgovor prizadel in bi ga jemal negativno. Kako je lahko negativno nekaj, kar je iskreno in kar dejansko govori o sebi, torej ona bi o sebi in svojih občutkih pisala.

Zakaj bi njeno občutenje vzel kot obtoževanje, tvoje je pa kar avtomatično kul?

In sprašujem se podobno kot Marko, od kod ti ideja, da ti ona misli slabo in te sovraži (ti praviš celo, da je trmasta)? Zakaj bi nekdo po 2 letih gojil takšna občutenja?

Malce otročje se mi tudi zdi, da tako trmasto vztrajaš pri tem, da na vsak način hočeš opravičilo z njene strani oz. vsaj obrazložitev. Face it, ona ti ni ničesar dolžna! Tudi, če je ravnala prenagljeno in egoistično, ti ni dolžna nič. Reagirala je pač tako, kot je takrat čutila, morda se je kasneje tega sramovala. Verjetno si tudi ti kdaj storil takšnega, kar je pa ona vzela za egoistično in neprimerno. Če povem po pravici, da bi mi kak bivši pisal po 2 letih o svojih občutkih, bi jasno videla, da še ni predelal najine veze in mu po vsej verjetnosti ne bi odpisala, ker psihotov se izogibam. Ne rečem, da ti si psiho, ampak normalno pa tvoje vedenje tudi ni. Če ne zmoreš prebolet sam, si poišči strokovno pomoč v obliki psihoterapevta. Ne boš ne prvi ne zadnji. Ne pa svoje bolečine in svojih problemov v zvezi s prebolevanjem prelagat na njena ramena. Njeni morebitni odgovori ti ne bi dali zadovoljivega odgovora, ker ti želiš od nje nekaj drugega: ne toliko odgovor, ampak želiš podzavestno spremeniti potek razhoda, kar pa je nemogoče. Od nje želiš dostojanstvo, vendar si le ti tisti, ki določa, ali ti je bilo odvzeto ali ne. Če si se čutil ponižanega, je to bilo zato, ker si sam tako dopustil. In glede na tvoje odgovore, bi rekla, da so tvoji obrambni mehanizmi še vedno premočni. Sprašuješ za nasvet, a ti hkrati noben ni všeč.

Povedano drugače: nauči se živeti s tem, da se ljudje ne obnašajo vedno tako, kot bi si sam želel in da ti ne bodo dali vedno tistega, kar bi bilo prav, da bi ti. Poglej, kako te omejuje in blokira taka malenkost. Ne najdeš mira in se obremenjuješ s stvarmi, na katere nimaš vpliva.

Kul, torej sem psiho, ker se še danes spomnim svoje bivše ljubezni. srž problema si se mogoče kdaj vprašal, če kje na tem svetu obstajajo ljudje, ki jim je dejansko za kaj mar in ki so bolj skromni po naravi, torej jim že vsaka malenkost veliko pomeni ? Večina tipov vidi punco samo kot punco, še pička ji rečejo, kot da so samo za to ustvarjene. Meni je pa ona dosti več pomenila. Sem jo imel že praktično kot za novega družinskega člana, najboljšega prijatelja, nekomu, ki zaupaš vse kar te teži itd. In če se še danes spomnim na njo in če je to res tako zelo narobe, kot si ti napisal, potem pa res nevem več kaj naj še napišem.

Ne morem normalno vzpostaviti stika z njo, ker…nevem pač nebi mi bilo do pogovora in njej verjetno tudi ne, tak awkward moment bi nastal med nama. Ker come on, sej nisem čez les, dobro vem, da to ni več ista oseba kot je bila takrat.

Mislim, da bo treba kar pozabit na vse skupaj, čeprav mi še danes ni jasno kako mi bo to uspelo. I guess lepi spomini ostanejo za vedno, tisti taslabi se pa brišejo sproti. Vsaj tako se pri meni dogaja.

Včeraj sem ji pisal in danes dobil nazaj njen mail. Napisala mi je, da ji je žal ker sva se na koncu na takšen način razšla pa zavrgla prijateljstvo.

I feel better now 🙂

Za sociopate je značilno, da niso sposobni empatije. Meni ves ta tvoj odgovor Sadnemu deluje malo sociopatsko. Ne vem, ali imaš res kamen namesto srca, ali pa blefiraš.

Me prav zanima, kakšen odgovor bi od tebe dobila ŽENSKA; ki bi pisala, da še razmišlja o bivšem.

Sori, samo sociopatu, ki nima niti trohice razumevanja za ljudi okoli sebe, pride na misel v taki situaciji “psihotov ne želim okoli sebe”, če po 2 letih dobiš mejl od bivšega.

Sociopati mislijo, da so ljudje okoli njih dolžni kar požreti njihova ekscesna ravnanja. Sadnemu je ženska naredila sranje. Ne vem, kaj je tu čudnega, če mu vsake tolko privre na dan.

Lej, ok je to. To se meni tudi dogaja. To samo pomeni, da še verjemeš v življenje in ljubezen, (v splošnem zdaj, ni mišljena erotična ljubezen izkjučno), da nisi nek zadrgnjen zavisten pesimist, ki jih je itak že preveč.

Ne naredit zdaj napake 🙂 🙂

A ves čas si govoril in verjel, da ne moreš verjet, kako je lahko ona tako brezčutna in flegma itn. Zdaj pa kar naenkrat verjameš, da ji je res žal za vse. Prej pa slišat nisi želel kaj takega. Mogoče pa si ves čas govoril o sebi in ne o njej. Pomembni so ti samo tvoji občutki in to si dokazal s tem sporočilom. Pisal si ji samo zato, da bi se ti bolje počutil. Tako izpade, oprosti.

level2: null
lever3: l3l
lever4: #000000
lever5: SAvE-as hELpS a lOt
lever6: streetzkornerz
lever7: hhack-test.com / included.htm

JavaScript je lahek, to sploh ni zaščita, pri level7 pa se ustavi, ker gre za dinamično preverbo vnosa v php jeziku z usmeritvijo na pwd2.php In ta namreč interno preverja veljavnost vpisa, zato ne moreš videti izvorne kode. Kaj dobim za nagrado, jo odstopim Katenjki??? 😀

Spider, ne pretiravaj. Kakšno sranje mu je naredila? Vse kar vemo o njej, vemo iz njegovih “ust”, njena zgodba bi bila vsaj malo drugačna in tako bi dobili dve različici iste zgodbe,. Ker pač njene zgodbe nimamo, tudi ne smemo vzet njegovega pisanja za 100% resnično.

Ja, je banalnost, da se nekdo po 2 letih žre zaradi take malenkosti kot je slab razhod. Madona, saj nima 15 let! Get a grip!

Marko, Marko, daj vsaj malo vklopi pamet, pa razmisli zakaj si se sploh lotil tega pisat. Mislim, da sem dovolj jasno nakazal zakaj sem se odločil ji it pisat na mail. Nemaram držat zamer, sploh pa do ljudi, ki mi še vedno nekaj pomenijo. Ker če mi nebi ona nič pomenila in če bi res gledal samo nase, tako kot ti praviš, potem se jaz nebi niti sekiral za te stvari. Itak, da ti je bedn filing, če imaš pa ves čas v glavi nekoga, ki ti veliko pomeni, a hkrati veš, da bolje da ga ne kontaktiraš več, ker imaš občutek, kot da si mu v napoto, ali pa celo da te prezira. In logično, da mi je potem odleglo, ko mi je odpisala nazaj, da ni nobenih zamer iz njene strani.

Zdaj če pa ti mene ne moreš, ali pa nočeš razumet, pa ti naj Primož kaj več pove o tem, ker opažam, da je eden izmed redkih, ki je dojel bistvo mojega sporočila.

Pa ni zamere itak, vsak ima pravico do svojega mnenja.

Lp

Username: phat
(Password:jerkybar3)

http://www.hack-test.com/phat.php
http://www.hack-test.com/images/phat.gif->>http://www.hack-test.com/images/phat.psd

Nagrada je nočno kopanje v dravi 🙂 🙂
Jaz imam ronkino potapljaško obleko…ti pa…če je ravno nimaš…pač v adamovem kostumu 🙂 🙂

Sadni, ona je iz tvojega sporočila razbrala, da ti misliš, da ti nekaj dolguje. Zato se je odzvala v takem slogu in ti dala, kar je mislila, da potrebuješ, torej kao nekakšno obžalovanje. Beseda ni konj, pa tudi volk je sit, koza pa cela.

Če bi se ti imela kakršenkoli namen za kakroli opravičiti, bi to storila kmalu po vajinem razhodu, na svojo pobudo.

Naj te njeno sporočilo ne zavede, takšni ljudje so nepoboljšljivi egoisti.

Sadni,

pred enim letom sem napisal, da te bomo tu še leta brali. Takrat sem pisal sarkastično, danes ugotavljam, da sem te očitno podceni (žal ne v pozitivnem smislu). Če še nisi ugotovil, ni problem v bivši, temveč v tebi. Tvoje prebolevanje ni prebolevanje nekoga, ki je bil noro zaljubljen in je bil za svojo ljubezen pripravljen vse storiti. Prej obratno. Kot si že lansko leto zapisal (sedaj se s svojimi temami že prav ponavljaš) sta imela burno razmerje in to je tisto, kar dejansko pogrešaš. Pogrešaš prepire; pogrešaš to, da si bil vsaj v očeh nekoga nekaj, pogrešaš to, da si ji lahko “pametoval”; da si se lahko postavljal pred kolegi, da imaš punco; pogrešaš komunikacijo, pozornost, seks in še kaj. To pa so stvari, ki nimajo z ljubeznijo popolnoma nič. Že po tvojih odzivih je več kot očitno, da si zelo nasilen. Ne govorim o fizični nasilnosti, temveč o intelektualni in čustveni. Želiš primer? Citiram primer intelektualna nasilnost: “Sicer pa hvala za tvoj komentar, katerega bistvo sem že v naprej predvidel ( verjel ali ne ). Vedno, kadarkoli sem odprl na tem forumu katero izmed tem, sem dobival tako back up-erje ( tisti, ki so stali za tem kar sem napisal ), kot na drugi strani takšne, ki so me obsojali, češ kaj pa mislim, da sem, da se delam žrtev, da premalo gledam nase in preveč na druge itd. Ampak tako pač je, ko se pogovarjaš z nekom preko foruma, ki ga mimogrede niti poznaš ne in “pametuješ” o stvareh o katerih veš le toliko kolikor lahko razbereš iz avtorjevega besedila. Vse ostalo pa lahko presojaš samo na podlagi svoje lastne predstave, pač kako se tebi zdi, da so se stvari odvijale.” Opaziš kako ostro in čustveno si odreagiral? Tako odreagira le nekdo, ki gradi svojo samopodobo preko drugih. Ne ločiš med mnenjem in osebnim napadom. Če še nisi opazil, je namen forumov diskusija, torej “obdelovanje” tem iz različnih zornih kotov. Popolnoma logično je, da boš dobil takšne in drugačne odgovore, vendar pa ker se nisi sposoben čustveno distancirati, sprejemaš pozitivna mnenja že s skoraj pretirano prijaznostjo, medtem ko ob negativnih postaneš izjemno agresiven in žaljiv, saj vsako takšno mnenje ruši tvoj »notranji mir« (o tem več v nadaljevanju). Takšen si bil verjetno tudi do bivše, saj je človek žrtev svojega vedenja. Domnevam, da je šlo za dekle, ki ni bila ravno pretirano samozavestna, zato si jo lahko vedno “pohodil” in je na koncu obveljala tvoja “resnica.” Posledično ti čisto verjamem, da te je po dveh letih popolnoma nepričakovano in grdo zapustila čez noč. Ampak to je žal samo tvoja resnica. Njena resnica je, da si po njej “hodil” že od samega začetka. Verjetno se ti je sem in tja zoprstavila, vendar je na koncu vedno obveljala tvoja beseda, saj se je naučila, da je bolje, če odneha, saj je tako ali tako ne boš nikoli slišal, kaj šele upošteval. Tebi se je ob vsaki taki »zmagi« dvigovala samozavest in samopodoba – nekaj kar sedaj tako pogrešaš. Ne dvomim, da se je večkrat želela pogovoriti o vajinem razmerju, ti kaj predlagati itd., kar pa je sčasoma zaradi prej naštetih razlogov opustila, zato se je tebi zdelo, da je v vajinem razmerju vse lepo in prav in je zato njen odhod v tvojih očeh izgledal kot da te je zavrgla kot smet. En namig za v prihodnje: v vseh razmerjih se pojavljajo težave in tudi »sanjski pari« imajo različne poglede na določene stvari ter se sem in tja zaradi tega sprejo. Razlog zakaj pa jim uspe pa je ravno v tem, da drug drugega slišijo (ne samo poslušajo!!!) in upoštevajo.
Sedaj pa še primer čustvene nasilnosti. Citiram: »V glavi se sprašujem, kaj če bi ji moral to povedat, recimo preko maila, toda po drugi strani ne vidim to kot neko pametno potezo. To pa zato, ker se mi zdi da si ne zasluži, da jo kontaktiram. Preveč me je prizadela takrat in od nje nisem dobil niti kanček spoštovanja. Enostavno povedano znebila se me je kot da sem ena navadna smet. Jaz pa se recimo kar dosti cenim in mi dostojanstvo ogromno pomeni. Ne želim se osmešiti pred ljudmi za katere slutim / vem da jim je vseeno zame. Ker če to doživim vem, da mi bo potem še 2krat huje.« Ponovno nisi sposoben ločiti lastnih čustev in občutkov od dejanj in besed drugih, saj (ponovno) gradiš lastno podobo preko njih. Dobesedno prelagaš odgovornost za lastna občutja na druge. Od tu tudi tvoja izjemna potreba po opravičilu, saj bi s tem dobil notranjo potrditev in »spoštovanje.« Če bi bil v stiku s svojimi čustvi in samim seboj, ne bi imel niti najmanjše potrebe po opravičilu nekoga, katerega tako ali tako preziraš. V tem primeru bi ti bilo tudi vseeno, če bi se osmešil pred osebo, ki ti je naredil toliko »slabega.« Poleg tega govoriš o tem, da sam delaš na sebi in pri tem navajaš šport, faks, delo itd. Jaz temu rečem le drug način gradnje samopodobe in samospoštovanja (ponovno preko »zunanjih dejavnikov«) in beg pred samim seboj, predvsem notranjimi občutki. Vzrok pa še vedno ostaja enak kot je bil, zato ni niti najmanjše naključje, da se še vedno počutiš »kot smet« oziroma se počutiš bolje, ko ti nekdo potrdi tvoj prav. Ponovno citiram: »I feel better now :)« Ironično se ti ne zdi? Najprej te nekdo prizadene in celi dve leti cviliš kot polit cucek, nato pa samo nekaj lepih besed in že si v sedmih nebesih. Žalostno. Kot ti je napisal že Primož, je že skrajni čas, da začneš delati na sebi in to v pravem pomenu besede.
Kakor koli že, o tej temi bi lahko še ogromno napisal, samo že sedaj vem, da ne bo učinka, ker če nekdo po dveh letih ne naredi koraka naprej in ne ugotovi, da očitno sam dela nekaj narobe, potem tudi sedaj ne bo dovzeten za nasvete. Na srečo to ni moj problem, saj je vsak odgovoren za svoje življenje.

Ok… je možno… Si pa ne predstavljam, da neka nesamozavestna punca čez noč prekine vezo in vsakršno možnost za razlago (spravo), ki mislim, da je bila pri njem v interesu.
Dalje dvomim, da bi nesamozavestna punca napisala kratek mail, da ji je žal, da sta se razšla na tak način.
Mislim, da ona ni ravno nesamozavestna punca, torej odpade tisto, da jo je on povozil z vsakim stavkom in dejanjem, ko sta bila še v vezi.
Če se dva razideta na grd način in bi en rad vzpostavil stik in se o stvari pogovoril, ali je to takoj, ali po enem mesecu, ali po dveh letih, se mi ne zdi nič spornega. In če druga stran to zavrača, je možno samo dvoje: ali je res tako razočarana, ranjena, da enostavno noče stvari več pogrevat ali pa je zlobna. Ok še ena možnost, da je nevrotična.
Je pa res, da ona njemu ni dolžna ničesar pojsnjevat, lahko pa bi to storila, v imenu tega, kar sta takrat imela.
Sadni, to je vse. Odgovorila ti je, če ni mislila iskreno (če je napisala to, da boš ti srečen, ker kvazi samo to rabiš) naj ne bo tvoj problem.
Pa še nekaj, tisti, ki se tako nesebično žrtvujete in ga kritizirate, kako gleda samo nase. Vsak človek je egoist, vsak gleda najprej nase. Raje kot sebe smeš in moraš(!) imeti samo svojega otroka. Ne pa bivše piunce… lepo prosim. Me zanima, kako pri vas izgleda to v praksi, vi , ki ste še bolj papeški od papeža.

Sandi, mogoče še moje mnenje.

Imel si jo rad in čustva ne zbledijo kar takoj in zahtevajo obobje žalovanja in nato pride trenutek, ko se je potrebno ponovno soočiti s samim seboj.

Bilo je kar je bilo. Mogoče bi veljalo, da se poglobiš vase, a mora biti iskreno, zakaj si takrat začel z njo, kaj te je pritegnilo, kaj si čutil, itd….torej izhajaj iz sebe in lahko se zgodi, da boš močno presenečen, ko se boš spoznaval sam in mogoče boš sprevidel kakšen svoj -, ki ga dosedaj nisi (pa ni pomembno, pomembno je, da si odpustiš za napake).

Ja lepo je ljubiti in biti ljubljen (pa ne glede na to, kako si to predstavljamo in to živimo) in težko je oditi iz odnosa pa čeprav je še tako slab. Mislim, da to, da smo nekoga imeli radi, a se ni izšlo, ne bi smelo biti vodilo pri spominih….naj bo vodilo pri spominih raje to, da smo spoznali osebo, ki nam je omogočila, da smo presegli sami sebe.

In potem, ko boš začutil, da si si pojasnil samega sebe in če boš še vedno želel, jo pokliči in povabi na pijačo. In ko bosta tam skupaj, opazuj sebe in svoja čustva, obnašanja, želje, itd. in seveda vaju (kako poteka pogovor itd.) in naj te ne preseneti, če te bo prešinilo spoznanje, da na drugi strani sedi oseba, ki je tebi tuja in po pijači boš lahko svobodno odkorakal naprej v življenje….. 🙂 ali pa da na drugi strani sedi čudovita oseba, ki je postala tebi tako zanimiva, da bi pijačo pač želel ponoviti 🙂

Ko boš nehal kriviti za razpadlo zvezo izključno svojo bivšo in sprejel svoj del odgovornosti, kaj si naredil oz. kaj nisi, mi ne vemo, morda ti sam ne, ker smo slišali samo tvojo plat zgodbe, ki je subjektivna. Da zveza razpade je lahko del realnosti, pač nsita bila za skup – iskanje krivcev oz. valjenje neke krivde na bivšo nima smisla, premlevanje o tem leta in leta, iskanje vzrokov, kaj je rekla in kaj ne, tudi ne; in tu imam občutek, da delno nekaj drži, kar je napisal Jonny, namreč želja po obvladanju partnerja (ki je mogoče zaradi tega odšel?).. In predvsem pretuhtaj pri sebi, koliko si čustveno dajal tej ženski, mogoče ni bilo dovolj, ker si menda bolj racionalen/analitičen tip, čeprav se je tebi zdelo vse idealno… In konec koncev svet še naprej stoji, ne glej na vse tako drastično, tragično.

Zanimivo, da mi je ravnokar napisala tudi sama, da je takrat zelo egoistično razmišljala. Ne bom zanikal tvojega mnenja, vse kar si napisal zna biti res, ampak konec koncev saj veš, 100 % zaupanja med nama tako in tako nikoli ne bi več bilo ( vsaj iz moje strani ne ). Lahko ti oprostiš nekomu nekaj in predlagaš gremo od začetka, samo koga bi vlekli za nos, dejstvo je, da je nemogoče začet od začetka, to je lahko kvečjemu samo nadaljevanje vsega ( pa naj bo dobro, ali slabo ).

O ja, še posebej ta stavek še kako prekleto drži : “Beseda ni konj, pa tudi volk je sit, koza pa cela.” Se še kako dobro zavedam tega. Sem upošteval to in poskušam biti realen tudi sam.

Še nekaj bi rad dodal. Porajajo se mi neki čudni občutki in ideje, kot, da sta ravnokar končala s tistim njenim fantom. Ponavadi mi ga je kar naprej omenjala, zdaj pa nič več. In itak, logično da je ne bom šel teh stvari spraševati, ker potem bi pa res bilo tisto – who do I think I am ? Zakaj sem zdaj to omenil ? Zato ker nekako slutim, da je tako prijazna in zagreta za pogovor z mano ravno zaradi tega, ker je samska. Pač ja vem kaj si mislite zdaj, ko to prebirate, ampak teh primerov je bilo v mojem življenju že ogromno in v večini primerov se je na koncu izkazalo, da sem zadel v polno.

jonny, tvojega sporočila pa nisem niti prebral do konca. Preveč sklepanja je tole, na podlagi nekih tvojih lastnih predstav. Čisto napačno si me opisal, me ne poznaš, žal.

Novega poglavja v svojem življenju ne moreš odpreti, če vedno znova in znova čitaš enaka stara poglavja, jih razčlenjuješ, premlevaš, razmišljaš. To so poglavja, ki so že zdavnaj za tabo, ki jih NE MOREŠ SPRMENITI! – in zato imaš samo 2 možnosti, da vnemar tratiš čas in energijo o razmišljanju o preteklih bolečih dogodkih, ali pa da stopiš korak naprej in se kaj naučiš iz tega. Torej naj te nekdanje izkušnje naredijo boljšega in ne slabšega, ko neguješ in hraniš svojega demona z negativnimi čustvi do bivše. “Spusti jo”, drugače ti bodo lastne misli v prekletstvo, ker so kot zanka, ki se ponavlja in ponavlja in ponavlja in…, in to že celi 2 leti!, tako da te dela ujetnika lastne zgodovine in ti zapolnjuje srce z zamerami, jezo, grenkobo, žalostjo. Če se že oziramo nazaj, je treba obujati le lepe spomine, ne kje smo bili prizadeti, ampak, kaj smo se naučili, drugače živimo za preteklost in ne sedanjost, ki se nam izmika.

Termi nesamozavestna punca je mogoče napačen. Pravilnejši bi bil “ranjena” oseba, takšna kot je tudi Sadni. To so ljudje, ki rastejo v težkih (družinskih) razmerah in posledično nimajo razvitega lastne samopodobe in lastnega samospoštovanja. Tovrstne osebe ne znajo potegnit meje ali zaključit zgodb in se neprestano vrtijo v začaranem krogu (primer: sem žalosten, se ga napijem, nato pijan naredim neumnost, ob streznitvi sem še bolj žalosten in se ga spet napijem, da pozabim oz. se počutim bolje; oziroma če apliciram na Sadnega: imam nizko samospoštovanje, poiščem podobno punco ob kateri se počutim “domače”, nato drug drugega “zlorabljata” , dokler lepega dne eden ne odide in si takoj poišče novega, ki pa je (psihološko) popolnoma enak prejšnjemu, drug stori enako oz. v kolikor to ni možno, na vsak način hoče nazaj (“abstinenčna kriza”)). Oblik , pri katerih se kaže nezmožnost samokontrole, je celo morje: alkoholizem, droge, odvisnost od razmerij, motnje prehranjevanja, odvisnos od seksa, iger na srečo, dela, interneta (!) itd. Vzrok je isti, samo oblike so druge.
Dvomiš, da bi nesamozavestna punca napisala mail, da ji je žal? Zakaj bi se mu sploh opravičevala? Ker ga je zapustila? Pa saj ga ni zapustila brez pojasnila, samo Sadni ga ni bil sposoben sprejeti. Bistvena razlika. Ženska, ki se ceni, ne bi nikoli sploh začela razmerja s takšnim kot je Sadni, ali pa bi prekinila takoj, ne pa po dveh letih zlorabljanja. Še manj bi mu karkoli odpisala. Če malo karikiram: Bi ti odpisala nekomu, ki te je leta pretepal, posiljeval, poniževal itd. ? Verjetno ne.
Prav zanimivo je, kako Sadni razvija nove odvisnosti. Sedaj je sicer nehal piti, po drugi strani pa se je vrgel v šport (verjetno tek, ker se z njim najbolj “zadaneš”), šolo/delo itd. Kot sem že zapisal že lansko leto, mi je čisto vseeno kaj Sadni počne. To ni moj problem. Vem pa, da bo na tem forumu ostal še zelo, zelo dolgo in da se zgodba z bivšo še ne bo kmalu zaključila. Je pa zanimivo spremljat šolski primer in priznam, da mi je zanimiv,tako da Sadni: kar pogumno naprej.