Nevem zakaj takšen post ? Moja bivša ni bila prasica, ker če bi bila ne bi bil 2 leti z njo. Prasice me pa mimogrede ne privlačijo, kvečjemu odbijajo.

Tudi sebe nimam za neko žrtev, vem pa da sem jaz bil edini, ki se je sploh znal za kaj opravičit. ZDAJ se gre za ego, prej se ni. Pa nisem en mesec temu posvetil, dlje je trajalo, prvi mesec je bilo pač najhuje.

In res je to, da vse skupaj nima nobene veze z ljubeznijo. Jaz do nje samo gojim nek respect, ki pa dvomim, da bo kdaj sploh zbledel.

Pač ja, ok, znebila se me je kot eno navadno smet, zato pa ni tako ravnala z mano že od samega začetka. In več kot očitno je, da sva oba delala napake, tudi jaz sem jih. Pač waw kot da je to bilo težko priznat…

Nevem koliko mi boš verjel zdaj, ampak jaz njej ne želim ničesar slabega. Vse to kar si napisal sem ji res želel, še par mesecev nazaj, danes pa ne več. Pač nevem kaj naj rečem, ima svoje življenje in naj počne z njim kar ji paše.

Jst mislm, da bi prej blo konec sveta, ker nevem če sem že kdaj v življenju spoznal bolj trmasto osebo, kot je bila ona.

Glej sadni.. Potrla te je po 2 letih. Pomisli kako bi lahko bilo cez 20.. Ne misli da bi bilo kaj manj bolece. Tvoja bolecina x 10 in za toliko let spominov, navezanosti. Torej… Cimmanj napak in razumevanja v zivljenju pa bo..
Partnerstvo postaja v danasnjih casih zelo zahtevna stvar.
Zal pa clovek spozna sebe in napake le v trpljenju. Kako bi drugace..

Imam idejo zate. Povabi jo na zagovor diplome. Poznam nekoga, ki je to napravil. Zaradi sebe, zaradi nje, zaradi tega, kar sta imela… Po moje je moralo bit full lepo. Premisli.

Kaj neki misliš? Idealna kombinacija vsega 🙂 🙂 In ne, ne bosta šla narazen, tudi če ji bo kdaj rekel kako tako opazko… bo pač malo nesrečna… pa v bistvu srečna, da je lahko nesrečna…
Ah ne razumeš ti žensk 🙂 🙂

Ljubezen je vse, še vedno vztrajam v tem, začne in konča se vse z z njo, ali drugače povedano, ljubezen se nikoli ne neha… pa če si marry/reproduce ali inventor type, če si le človek.
φιλοσοφία… kaj pomeni ta beseda 🙂 🙂

O Bog, kakšna filozofija je pa to…pa sem jaz prilično potrpežljiva… ampak kar je too much…očitno še ni too much…
Res me čudi, da to reče tip ne pa ena nevrotična ženska… Ker to, da bi moral eni osebi, ki nima nekih objektivnih razlogov (res težko otroštvo, zloraba, …) non stop kazat, kako jo imaš rad in še enkrat samo njo in vse na njej…to se nikoli ne neha… potem boš ap začel malo manj kazat, in ti bo rekla, “zdaj me pa več nimaš rad, že kr čutim…. včasih si mi sredi zime prinesel sveže češnje, zdaj pa mi že dva dni nisi povedal, da me imaš rad”.
Kaj bo pa potem? Ok no, mogoče v tvojem primeru to gre… pri vseh pa ne, ker prava ljubezen ne more biti enostranska… hm, ali pač?

Pa ej niti me ne zanima več zakaj se je takrat tako obnašala ( za to sem se sekiral 1 mesec po break upu ), mene bolj zanima, kako lahko nekomu tok “dol visi” za vse skupaj in da živi naprej čist brez kakršnihkoli obžalovanj. Če bi jaz bil na enakem položu bi me pekla vest in bi me toliko časa pekla vest dokler se nebi opravičil za slabonamerne besede / dejanja, ki sem jih povzročil nekomu. Toda očitno nekateri ne znajo rečti besede oprosti, tako da posledično kaj podobnega izrečenga tudi nemoreš pričakovati od njih. Ali pač ?[/quote]
Ali pa, če bi bil res na njenem mestu, bi morda spoznal, uvidel, kako sebičen si bil do nje, morda. In, če si bil sebičen do nje, le kaj bi imela ona za obžalovat? Verjetno je bila celo razočarana, ker je upala, da si drugačen. Še vedno se mi zdiš sebičen. Še vedno so pomembni le tvoji občutki, sploh se ne vprašaš, kako se je ona počutila. Vedno dobiš to, kar daješ. V odnosu je vedno tako, vedno nekdo “potisne” drugega v neko dejanje. Vedno je razlog. Vedno smo odgovorni za to, če drugi ostanejo ob nas, ali pa raje grejo stran. Včasih smo tako slepi, da vidimo le sebe in smo prepričani, da smo naredili vse prav. Sploh ne vidimo, da nam ni mar za druge, pomembne so nam le naše želje. Ampak, če nekaj ne gre po željah, je to znak, da smo morda kaj naredili narobe oziroma bi lahko drugače. Takrat se je treba od situacije malo odmaknit in pogledat na zadevo od daleč, tudi na svoja dejanja in občutke drugega.

Pa ej niti me ne zanima več zakaj se je takrat tako obnašala ( za to sem se sekiral 1 mesec po break upu ), mene bolj zanima, kako lahko nekomu tok “dol visi” za vse skupaj in da živi naprej čist brez kakršnihkoli obžalovanj. Če bi jaz bil na enakem položu bi me pekla vest in bi me toliko časa pekla vest dokler se nebi opravičil za slabonamerne besede / dejanja, ki sem jih povzročil nekomu. Toda očitno nekateri ne znajo rečti besede oprosti, tako da posledično kaj podobnega izrečenga tudi nemoreš pričakovati od njih. Ali pač ?[/quote]
Ali pa, če bi bil res na njenem mestu, bi morda spoznal, uvidel, kako sebičen si bil do nje, morda. In, če si bil sebičen do nje, le kaj bi imela ona za obžalovat? Verjetno je bila celo razočarana, ker je upala, da si drugačen. Še vedno se mi zdiš sebičen. Še vedno so pomembni le tvoji občutki, sploh se ne vprašaš, kako se je ona počutila. Vedno dobiš to, kar daješ. V odnosu je vedno tako, vedno nekdo “potisne” drugega v neko dejanje. Vedno je razlog. Vedno smo odgovorni za to, če drugi ostanejo ob nas, ali pa raje grejo stran. Včasih smo tako slepi, da vidimo le sebe in smo prepričani, da smo naredili vse prav. Sploh ne vidimo, da nam ni mar za druge, pomembne so nam le naše želje. Ampak, če nekaj ne gre po željah, je to znak, da smo morda kaj naredili narobe oziroma bi lahko drugače. Takrat se je treba od situacije malo odmaknit in pogledat na zadevo od daleč, tudi na svoja dejanja in občutke drugega.[/quote]
Glej Marko, čist po resnici zdej, jst ne razumem žensk in jih verjetno tudi nikoli nebom. Ti si mi zdaj napisal, da bi jaz moral biti pozoren na njene občutke, ampak kaj pa, ko imaš opravka z nekom, ki se vsakih 5 minut drugače počuti ? Dobro veš, da ne moreš primerjat moških in žensk, mi nismo tako čustveni kot so one in jih zaradi tega včasih zaradi tega tudi nemoremo dobro razumet. Vem pa eno stvar in ta je, da sem se še preveč posvečal njenim občutkom, toliko sem se ukvarjal z njo, da sem še nase pozabil, tako je bilo kot, da se cel svet vrti samo okoli nje.

A je to nekako potem tako kot tisto, ko on njo tepe (ker preveč pogleda za nekom (ali vsakim)), ona si pa misli, da jo ima toliko rad, da če bo pogledala za nekom drugim, da jo bo spravil 3m pod zemljo ? Je to to ? Če je to (to), a ni potem to že sadizem oz S&M ?
Če sem falil, me (in ostale) lepo prosim razsvetli kako (še) deluje ženski um.

Te nisem negiral, samo malce razširil sem tvoje pojmovanje (po svoje). Je pa “luv” najvišja vibracija oz. frekvenca, strah pa najnižja.

Filozofija ? Po grško – je/ni ?
Pa ti reši tole[/url]. 😀

Če si tvojo bivšo klical Bejči, ti lahko povem, da te je jemala zelo resno, prepričana je bila, da si ti “tisti”, ampak nisi je poslušal in gledal, pomemben si bil samo ti, zato je zbežala in te pustila kot praviš.

Nope, žal se ne poznamo. 🙂

Aja, pa še to gospodična Bejči. Ravno zaradi tega ji ne želim poslati mail, ker sem 99 % prepričan, da bi odreagirala enako kot ti. Kar eno obtoževanje bi bilo za brezzveze, samo da bi se počutil nekaj krivega.

Poslal bi ji mail nekako v stilu, da se še vedno kdaj pa kdaj spomnim na njo in da jo zelo spoštujem kot osebo nazaj bi pa dobil en kup izpadov in potem se bojim, da bi to bil zadnji mail, ki bi ga ta oseba dobila od mene. Za nameček bi se pa po vsej verjetnosti še počutil neumnega, ker sem ji sploh šel pisat. Škoda besed za takšne ljudi…

Daj Sadni, pomisli malo bolj široko. Zakaj bi nekdo, ki mu nisi storil nič žalega, želel, da se počutiš krivega? Povej en razlog. Ljudje po naravi niso zlobni, če jim ne storiš nič slabega. Če pa jim, pa znajo to pokazat, ni pa nujno. Vedno bolj sem prepričan, da ti vidiš samo sebe in drugih nisi sposoben videt, čeprav verjameš, da si jih. Ampak to je samo moje mnenje, ki ti bo mogoče kdaj odprlo oči.

Podzavestno še vedno želiš biti z njo in zato tudi želja po pisanju maila. Nekje v sebi upaš, da je slednje še možno seveda ob njenem iskrenem opravičilu za svoje ravnanje hkrati pa se bojiš ponovne zavrnitve..

O, tudi to se dogaja. Največkrat zaradi lajšanja lastne slabe vesti.

Naj ti bo v pomoč sporočilo od Neugodne, ki ga je napisala zgoraj, citiram :”Prvič, slaba vest. In drugič, strahopetnost. Naj razložim. Ona sama pri sebi verjetno ve, da je ravnala grdo. Namesto, da bi poskušala pojasniti, razložiti (se morda celo pokesati), je bila raje nesramna do tebe, ker je tudi tako mogoče utišati slabo vest. Opravičilo je pa itak za pogumne in pri nas v Sloveniji nas ne vzgajajo v tem duhu, temveč je treba zanikat napako ali krivdo do nezavesti (pomislite samo na to, če nas ustavi policaj ali če imamo prometno nesrečo – v sekundi udari ves Balkan ven iz nas). Mogoče bo čez deset let sposobna reči oprosti, grdo je bilo, ti si pa zelo spodoben človek.”

Pa še to, nikjer nisem napisal, da je ta punca zlobna in tudi ne delim ljudi na dobre in zlobne. Za vsakim našim ravnanjem, ki ga povzročimo, bodisi namerno, bodisi nenamerno, odzadaj tiči nek razlog zakaj je temu tako. In pazi, lahko je še kaj več, kot toliko kolikor mi vidimo. Ni vse kristalno jasno oz. črno na belem, tako da stvari niso ravno tako preproste, kot si jih lahko ti predstavljaš.

Sicer pa hvala za tvoj komentar, katerega bistvo sem že v naprej predvidel ( verjel ali ne ). Vedno, kadarkoli sem odprl na tem forumu katero izmed tem, sem dobival tako back up-erje ( tisti, ki so stali za tem kar sem napisal ), kot na drugi strani takšne, ki so me obsojali, češ kaj pa mislim, da sem, da se delam žrtev, da premalo gledam nase in preveč na druge itd. Ampak tako pač je, ko se pogovarjaš z nekom preko foruma, ki ga mimogrede niti poznaš ne in “pametuješ” o stvareh o katerih veš le toliko kolikor lahko razbereš iz avtorjevega besedila. Vse ostalo pa lahko presojaš samo na podlagi svoje lastne predstave, pač kako se tebi zdi, da so se stvari odvijale.

No, ne vzami vsega kot sodbo, ker svoje sporočilo bi lahko napisal tudi na drugačen, boilj prijazen način. To je pač moj problem, ne tvoj. Če bi imeli več informacij, bi seveda lahko bolj natančno ugotovili, za kaj se je dejansko šlo.
Ne vem, zakaj bi nekdo bil nesramen zaradi slabe vesti. S tem si jo še samo ojačaš. Ni mi logično. Zaradi strahu ja, ne pa zaradi slabe vesti. Ko imamo slabo vest, se navadno opravičimo. Ampak, lej, ne rečem, da si vse ti kriv, samo en drug vidik sem ti želel pokazat, za v bodoče. Verjamem pa, da te zanima razlog, zakaj je ravnala, tako kot je in bi rad to na nek način zvabil iz nje. Sicer ne bi razmišljal o tem pismu po dveh letih.

Mislim da ima “cadiz” kar prav. Res je najbrž v tebi neka želja po ponovnem nekaj ob njenem opravičilu – tudi sama sem v takem stanju in sem se povsem prepoznala v tem sporočilu našla. Na koncu, ko preboliš najbrž enostavno spustiš, pustiš tako kot je, te ne briga. Kako pa to dosežeš pa niti sama ne vem – sem pa na istem kot sadni.
Poskušam s slabimi spomini to zadušit, ko mi na misel iz podzavesti privrejo take ideje. Na koncu pa te najbrž odreši samo odpuščanje.

Nikol pa nisem razumela kako ti na drugi strani lahko tako flegma, kot da nič ni… heh, jaz bi tudi to rada znala.

Motiš se, niti predstavljati si ne morem, da bi lahko še kdaj kaj takega sploh bilo možno. In nevem kakšne zavrnitve naj bi se jaz bal, kako to misliš ?

Jaz od nje ne pričakujem ničesar. Je pa res, priznam, da bi bil zelo vesel, če bi na moje sporočilo odreagirala pozitivno, veliko bi mi pomenilo.

Verjamem, da si ne moreš predstavljati ampak nekje globoko v tebi pa po moje še vedno tli upanje..
Pri “zavrnitvi” sem mislil zelo široko lahko rečeva tudi ko že uporabjaš besedo reagirati, da bi odreagirala za tebe v nasprotju s tvojimi pričakovanji..
Sedaj boš rekel da od nje ne pričakuješ ničesar pa vedar sam praviš, da bi bil vesel, da bi na tvojo sporočilo odreagirala pozitivno.. torej nekakšna pričakovanje torej vendarle imaš in po moje je prav da si jih priznaš…

Zakaj bi ti veliko pomenilo, če bi odreagirala pozitivno?

Ups, malo sem se zakvačkala s tem o svoji prijateljici, pa da ne boš ti še naprej kvačkal, naj ostane pri tem, da sta onadva čisto ok par.

Delno že rešeno, sem ti poslala zs… naj se še kdo drug malo uči javascript 🙂 🙂

Glej, jaz mogoče te ne razumem dobro, sem pa prepričana da imaš prav in da je s tistim komentarjem marko malo sfalil. (Me zanima, če je pripravljen o tem razmislit.) Dalje, večkrat sem se bolj kot ne norčevala iz tvojih postov, ma včasih si res pisal hecne stvari no…
Kar se tega tiče, pa ne morem reči drugega kot to, da imaš prav. Sicer mi ni jasno, kako ne moreš normalno vzpostavit stika z njo in se o tem ali o čem čisto tretjem normalno pogovorit… ampak to pač moraš sprejet. Mogoče ti bo lažje, če boš imel v glavi, da ji pa enkrat pošlješ mail, sms, jo pokličeš. Takrat ji daj vedet, da sta oba ravnala narobe, ona te je mogoče tako hladno odpikala, ker nisi več izpolnjeval njenih predstav o vezi, ona pa tudi, če je vsaj malo res tisto, kar si pisal.
Glej, mogoče ji tega maila ne boš nikoli pisal, ker ti bo sčasoma čisto vseeno a veš. In šele takrat jo boš pozabil in odpustil, in če mene vprašaš, boš šele takrat pripravljen na novo ljubezen.
Probaj se čim manj sekirat pa čimveč konstruktivno pogovarjat, tuid tu preko foruma. Saj tako slabi pa spet nismo.