Pozdravljeni/e vsi moji sotrpini.

Ker sem nova na tem forumu se vam najprej predstavim. Sem 27 letna čisto povprečna ženska, doštudirala, z nekaj let službe (trenutno brez), živim s partnerjem in najinim KRASNIM štiri leta starim sinkom. Tako navzven – ena lepa, skrbna, nasmejana in družabna družina. Seveda pa ni vse zlato kar se sveti – in tudi pri nas ni nič drugače.
Sama se namreč že dobra tri leta borim z bulimijo. Sprva je bilo vse skupaj še zelo “preprosto”, redko in samo toliko, da se je nekako začelo. S časom je seveda vse skupaj napredovalo. Izguba službe in “nesigurna” prihodnost je vse skupaj še poslabšala. Tako so bili dnevi, ko sva bila s hladilnikom najboljša prijatelja in školjka moja odrešiteljica – tudi po trikrat dnevno. Katastrofalno. Žalostno, Obupano. Zaskrbljujoče … Velikokrat sem poizkušala biti močna, nehati … pa kar ni šlo. Vse skupaj je prekleto močna stvar – kdor je ne pozna težko govori o njeni moči.
Naj povem, da se je pred kratkim – recimo mesec nazaj nekaj v meni premaknilo. Začela sem se resno spraševati po ugodju vsega početja, po tem kaj mi le-to prinaša in si v glavi naredila stolpec pozitivnih in negativnih stvari, ki jih s sabo bulimija potegne. In uganite katerih je bilo več, mnogo več? Seveda, negativnih …
Od takrat se v moji glavi res dogajajo čudeži, sem močnejša in zmeraj ko me popade “strast” najdem nekaj kar me zamoti, nekaj kar mi veliko pomeni. Lažje je. Verjamem, skoraj prepričana sem, da bi mi s pravo osebo, osebo ki razume te probleme bilo možno bolezen preboleti in zaživeti ponovno s polnimi pljuči. Tudi kakšna skupina podobnih mi bi veliko pomenila. Zato moje vprašanje – je le-ta kje na Ptuju. Koga kontaktirati?
Naj dodam še, da sem o vsem veliko prebrala. Vem, da težave izvirajo že iz preteklosti. Nekoč sem tehtala dobrih 90 kg in s hujšanjem (postopnim in BREZ bruhanja) dosegla zdravo težo 62 kg pri 165 cm. Po porodu pa sem se ponovno počutila kot gora sala (grdo, saj vem) in nekako se je bulimija prikradla v moje življenje. Sedaj tehtam 46 kg pri 165 cm – imam namen priti na vsaj 52 kg ali še kakšnega več. Postopoma, brez bruhanja in z VELIKO, VELIKO volje, moči, truda in hotenja po boljšem življenju. To si zaslužim, to si zasluži moj sinek in tudi moj partner. On za težave ve, sem mu jih zaupala. Naj povem, da me podpira, se veseli vsakega dne brez bruhanja in mi stoji ob strani kdaj koli bi prosila za pomoč. Me ne sili v takojšnje odnehanje in je zares razumevajoč. Navsezadnje pa težave izvirajo tudi iz družine (predvidevam). Oče je bil zelo ljubusumen, z mamo fizično obračunoval čemur sem bila priča. Mama je pri mojih 12 želela narediti samomor z uspavali – hvala bogu, neuspešno. Tudi ona je še en sonček zaradi kogar se je vredno truditi. Trudimo se zase in za vse, ki nas imajo radi – T SI ZASLUŽIMO, BOLJŠE IN ŽIVLJENJE S HRANO in ne HRANO Z ŽIVLJENJEM.

Vem da sem zapisala ogromno. Ampak je to le moj prvi post in naj bo tale malce obsežnejši 😉
Moje vprašanje je torej, ali je na Ptuju kakšna ustrezna pomoč ali pogovor v skupinah ter moj nasvet – ZASLUŽIMO BITI TOČNO TO KAR SMO in NE TO, KAR MENIMO, DA DRUGI ŽELIJO DA SMO 🙂

Pozdravljeni,

vaše dojemanje vzrokov za težave s hrano gre v pravo smer. Ste izredno dovzetni za opazovanje sebe kar je pomembno predvsem za delo na sebi v naprej. Naredili ste korak v pravo smer in spodbujam vas, da nadaljujete. Strinjam se z vami, da ob podpori primerne osebe to težavo lahko premagate. Verjamem, da vam ni lahko. Vendar ste prvi in najpomembnejši korak že naredili – priznali ste si, da težava je in iščete pomoč kako jo lahko rešite. Vesela sem za vas, da vas partner pri tem podpira, saj bo tako tudi okrevanje lahko veliko boljše.
Vse kar ste našteli iz svoje preteklosti vpliva na to kako gledate nase in kako ravnate s sabo in svojim telesom. In to se da spremeniti. Ste pogumna ženska in želim vam vse najboljše na poti iskanja sebe in vaše notranje sreče.
Glede pomoči na Ptuju (dodala sem še nekaj kontaktov in MB, če vam pridejo prav) imam jaz naslednje podatke:
1. Zakonski družinski center Midva, Rajšpova ulica 15a, Ptuj, tel. 030/333-009, ga Sabina Stanovnik (več informacij dobite na [email protected]; [email protected]; 30€/h (12 srečanj)
2. Specialistična psihiatrična ordinacija, Osojnikova cesta 9, Ptuj; 02/78-06-950; dr. Miroslav Berič, spec., psihiater
3.Društvo Infopeka, Trg revolucije 9, Ob železnici 8 (041/855-926; 02/30-06-850; Vasja Smole, starost med 15 -29 let, je brezplačno
4.Družinski center Mir, Strossmayerjeva 17, MB; 02/23-45-800; Kornelija Ferčak (20€ dopoldne, 25€ popoldne, možno nižje plačilo v primeru finančne stiske) – [email protected]
5. Center za psihoterapijo MB, Čufarjeva 5, MB; 031/770-962, Damjan Sever (40€; [email protected]; http://www.cpmb.si)

Nimam podatkov, da bi kje potekala skupina za samopomoč, toda upam, da boste med omenjenimi naslovi našli zase kaj primernega.

Želim vam vse dobro.

Lep pozdrav,

Tatjana Romih

Spoštovana gospa Tatjana.

Najprej iskrena hvala za Vaš hiter in pozitiven ter seveda informacij poln odgovor. Kot ste zapisali sami sem verjetno res na dobri poti. V to verjamem tudi sama. Naj povem, da sem po tem postu sama izbrskala nekaj informacij (se vidi da sem nova in še malce nerodna 😉 ), tako da sem danes že bila na posvetu in načrtujem naslednji teden še pogovor v skupini meni podobnih … Odločena sem, da je moja volja in želja vseeno močnejša od “nje”. Tudi psihoterapevtka z današnjega posveta sicer ni zmogla dati točne ocene, saj je to navsezadnje mnogo prerano, a vidi v meni neko močno voljo in čuti zmožnost da bi pravzaprav lahko to zmogla tudi z zaupanjem s partnerjem in voljo, voljo, voljo. Če Vas odkrito vprašam … A so primeri, ki so vse skupaj preboleli sami, s tem, da so počasi spoznavali samega sebe, prebrali nekaj literature in si vsak dan (to delam sama) govorili, kaj lepega bodo v tem dnevu počeli in zakaj bo dan poseben. Morda sem naivna, a trenutno zares čutim, da zmorem tudi sama … Nima smisla da bi lagala, ker s tem lažem pravzaprav tudi sebi. To, da sem že nekaj tednov brez “odreševanja hrane” in da se pravzaprav sama sebi nasmejim čemu mi je to bilo sploh potrebno je sedaj popolnoma resnica in moje čutenje.

Tudi sama želim Vam in Vsem na tem forumu ter seveda tistim skritim … VSE DOBRO!

LP

Pozdravljeni,

vesela sem za vas, da raziskujete kaj je za vas najbolj primerno. Ne upam si trditi, da ni možno ozdraveti zgolj s prebiranjem literature ali v skupini za samopomoč. Seveda, kjer je volja tam je pot. Je pa res, da je ta pot veliko težja, če smo na njej sami. Okrevanje je hitrejše ob primerni podpori in strokovni pomoči, vendar se boste vi sami odločili kaj je najprimerneje za vas.

Želim vam vse dobro.

Srečno,

Tatjana