Pozdravljene,

prosim za pomoč. Moja punčka je stara skoraj 19 mesecev in je NEMOGOČA. Pomeni, tepe, grize, meče, ne  želi jesti, vse je ne, brca,..ne pusti prati zob, ne pusti previjat pleničke, ve kaj sme in kaj ne sme…pa vseeno namenoma počne kar ne sme. Ve da ne grizemo, pa me ugrizne in reče ti ti ti.

Lahko se zderem na njo, ne pomaga nič. Ji povem zlepa, me udari, uščipne,… se zderem, ne pomaga…  Oba s partnerjem sva pčisto obupana.

Zdi se  mi, da rabi mojo pozornost, hodi v vrtec, v vrtcu je 6 ur. Rada hodi v vrtec, vendar, odkar je s septembrom v drugi skupini je nemogoča. Jaz sem se vpisala na vadbo, me 2x na teden po 2 uri ni, kar je šok za njo. Ni brutalno navezana name, je zelo neodvisna, vendar zdaj imamo obdobje “mama, mama, mama”, vedno ko me želi sem ji na voljo, hkrati pa takrat grdo dela z mano in me jezi.

Kaj naj naredim? Čisto sem obupana

Pozdravljeni,

vaš otrok potrebuje vzgojo, trdo roko, starša, ki ga ne bosta ujčkala, ampak mu bosta postavila meje in ga za neprimerna dejanja primerno kaznovala. Starša, ki znata vzpostaviti rešpekt in jih bo lahko spoštoval. Tukaj ne gre za vašo slabo vest, ker si dvakrat tedensko vzamete zase dve urici, do česar imate vso pravico in ni vzvoda, ki bi opravičeval vašo slabo vest ali ravnanje otroka. Problem je vaša skrb, da mu posvečate premalo pozornosti, slaba vest, ujčkanje, lepe besede..morda je res kaj narobe, kar sama veste, da je in morda nam niste povedala vsega, morda vidi prepire med vama z očetom ali kje drugje pri nekom, kjer preživi več časa ali pa tudi oče sam ni dovolj prisoten, morda pa je sokriv in tolerira njeno vedenje ter prepoveduje kaznovanje zaradi njegive slabe vesti ali ker jo ujčka…V glavnem dete potrebuje očeta in mater v pravem.pomenu besede, rrsna, odgovorna, zrela,  v vsem skupaj nekaj ne štima in to ustavita s pravo trdo vzgojo sedaj, ker lahko sicer zamudita priložnost in ko bo zamujena, poti nazaj ne bo. Začeti morata včeraj, brez slabe vesti. S trdo roko. Otrok mora sprejeti določena lepa vedenja in se jih tudi držati. Ker če bi vsi to dopuščali, bi živeli kot.primati, kot divjaki.

19-mesečnica potrebuje trdo roko?

Mamica, dojenčica razvojno doživlja separacijsko tesnobo, vam se morda zdi že “velika” (hodi, je v vrtcu), a v resnici so njeni možgani se zelo nerazviti. September in spremembe pa so stresne že za nas, kaj šele za takšnega pleničarja.

“Trda roka” bo samo povzročila nevarno navezanost in generacije jeznih in anksioznih odraslih. Zagotovo meje morajo biti, a ne osnovane na frustracijah.

Nemara bi vas nagovorila knjiga Celostni razvoj otroških možganov.

Srečno

Vi, ki vas ne morem niti poimenovati, saj ste prikriti, vseeno sem odobrila vašo kritiko in nasvet, četudi se z njim nikakor ne strinjam.

Trdite, da trda roka ni pravi pristop. Niste dobro prebrala. Starsa se je bojita.

Žal tukaj nežnost nima rezultatov. Papir v tej knjigi pa tudi vse prenese. Pogosto so avtorji knjig polni modrosti in brez potrditev v praksi. Sploh pa ni pravil, vsak otrok je svoj butik in ta otrok potrebuje vzgojo! Vztrajam pri svojem nasvetu. Otroka je potrebno postaviti na realna tla. Nisem omenjala nasilja, ki bi povzrocalo travme, ampak odrasel , resen pristop, ki bo privedel otroka do spoštovanja staršev. Tukaj pa je seveda potrebno prilagajanje posamezniku, odkrivanje kaj deluje in koliko resen opolnomočen in strog pristop bo potreben, da  zadostuje. In prav sedaj je čas ja, pri 19 mesecu! Če ni že prepozno glede na vedenje. In pa menim, da je treba preiskati, če ni kaj narobe zdravstveno, da je otrok tako poln nasilja.