Pozdravljeni!
13 let sem v zakonu. Imava 3 otroke, 12, 11 in 1 leto. Danes je moj rojstni dan. Rekla sam možu da letos ne bom praznovala ker vse moram narediti sama in nihče nič naredi za mene. Skratka, on je rekel da bo vse zrihtal in da nič ne skrbim. Prišel rojstni dan, jaz čakam, vse je pozabil. Zgodba ki se ponavlja iz leta v leto, ne samo tu, ampak pri vsaki pomebni življenjski zadevi. Vmes pa so samo njegova pričakovanja pomebna. Že veste na kaj mislim. Ima kdo kakšen nasvet ker se ne morem počutiti bolj butasto kot se.

Pozdravljeni!

Prepričana sem, da se marsikatera ženska najde v vaši zgodbi.
Razumem vaše razočaranje, ki pa ga, kot pravite, pogosto doživljate. Niste slišani, vaše potrebe in pričakovanja ne štejejo. Od vas mož pričakuje ogromno, vi se razdajate, nazaj pa ne dobite dovolj. Ob takih situacijah verjamem, da se počutite neljubljeno.
Sta se kdaj pogovarjala o tem? O vaših željah, potrebah, pričakovanjih? Ali sploh ve za vaše občutke ob takih situacijah? Iskreni pogovori o tem, kaj drug od drugega pričakujeta, bi najbrž lahko dali kakšen pozitiven rezultat v vajinem odnosu. Morda mož potrebuje “konkretne napotke”, na kakšen način si želite pozornosti, kaj vam bi bilo všeč, da bi kdaj naredil za vas in podobno.
Vzemita si čas samo zase, da se ponovno povežeta in začutita, pa bo tudi pogovor bolj učinkovit.

Srečno!

Suzana Gliha Škufca, univ.dipl.soc.del.