Neli….
[img]http://www.bonesandmore.com/AngelCuteAnimatedWings.gif[/img]
Miška zlata….minilo je devet dolgih mesecev odkar sva se poslovili. Ni mi lahko. Srce se mi trga ko podoživljam vsak trenutek, sekundo, minuto tistega dne. Ja, še vedno je hudo in boli. In ne, čas ni pocelil ran, pa tudi omilil jih ni…ob misli, da ti lahko dam samo svečke in kakšno malenkost na zidek me prevzame nepopisna žalost in obup….
mala moja….pogrešam te….
[img]http://www.stihi.ru/pics/2011/03/17/2122.jpg[/img]
Punčka naša…deset angelskih mesecev…zelo nam manjkaš in ne mine trenutek, da se ne spomnimo nate. Poljubčke čez mavrico na ta dan, ki bi moral biti tako zelo drugačen…….mami, ati in bratec. :((
**********************************************
Naša Neli, 10 angelskih mesecev…***
[img]http://images2.fanpop.com/image/photos/10300000/Butterfly-butterflies-10309296-240-320.gif[/img]
Kadar mama izgubi otroka,
je žalovanje dolg, neskončen in čustven proces…
Prične se z dnem, ko izgubi otroka
in konča na dan, ko se mu pridruži…..
Nelika, pogrešam te!!! 
[img]http://forum.yam.org.tw/bongchhi/image/heart_0003.gif[/img]
(V srcu in mislih pri Neli, ob skorajšnjem 11. angelskem mesecu)
Neli,
mineva tvoje prvo angelsko leto. Na ta dan, leto dni nazaj, sem se ob 11.00 poslovila od tebe, moje punčke. Sledilo pa je mučno čakanje na dokončno slovo…in občutek nepopisne žalosti, praznine, obupa, tesnobe. Ta občutek ne mine, traja in traja, je moj stalni spremljevalec.
Življenje se je spremenilo, nikoli več ne bo kot je bilo. V srcu je praznina, ni je moč zapolniti, živi pa spomin nate, ki bo z mano do konca življenja. Nate, ki bi morala biti, pa te ni. Zelo te pogrešam.
Vse najboljše za prvo angelsko leto mala moja, pošiljam ti poljubčke nad mavrico….radi te imamo, do neskončnosti in nazaj.
Mami, ati in bratec.
[img]http://images2.fanpop.com/images/photos/4000000/Animated-burning-candle-click-on-to-see-it-flicker-candles-4092508-320-290.gif[/img]
Spoštovana, vem kaj preživljate. Pri meni so minila že leta, vendar nikakor ne morem pozabiti trenutka, ko so mi otroka odnesli, ko sem ga pestovala sem ga videla, živega, za mene je živel. Za svet je umrl.
Bolečina ne mine, se pa navadiš z njo živeti. Počasi.
Pri meni je bilo prvo leto kot “leto milnega mehurčka”, saj sem se zavarovala pred zunanjim svetom, pred seboj. Ko sem ponovno zaživela, sem šele lahko dokončno odžalovala. Ni bilo lahko, še vedno ni.
Vendar je življenje vsekakor lepo, žal pa en del mene ni več tu, odšel je na ono stran in četudi sem “ponovno zlepljena skupaj” en del manjka.
Želim vam vse lepo, moč da živite in predvsem lepe praznike in naj bo novo prihajajoče leto dobro z vami.
SREČNO!
Spet je tu dan, ko je hudo. Te dni bi pihala svojo prvo svečko. Namesto na tortici zdaj svetijo v parku ob tvoji ploščici. Vse najboljše mala moja za tvoj prvi rojstni dan, ki ti ni bil namenjen…. naj ti bo lepo tam nekje…
[img]http://previewcf.turbosquid.com/Preview/2012/03/25__02_47_05/candele-1%20copy.jpg9750cc18-c2ef-4406-ac0f-ea61d21a1cddLarge.jpg[/img]
(Neliki ob 1.roj. dnevu in 16. angelskem mesecu)
Mala moja, nekaj dni nazaj se ti je na drugi strani mavrice nepričakovano pridružila tvoja babi, moja ljuba mami….. verjamem, da sta skupaj in zdaj pazi nate, kot si je vedno želela. Ni besed za bolečino….
[img]http://rs944.pbsrc.com/albums/ad286/TiCa_photos/animated_candle.gif~c200[/img]
(Vsem mojim – vedno ljubljeni, nikoli pozabljeni….)
Tajica223,
pišem vam, ker sem sama šele na začetku kalvarije. Od upn zaradi hipoplastičnega levega srca pri mojem sinu je minilo šele dobrih 6 tednov in še vedno me boli vsak vdih. Ob vaših zapisih me je pravzaprav groza – vsi mi obljubljajo, da bo čas prinesel svoje, da bo sčasoma bolje, iz vaših zapisov pa tudi dveh letih veje bolečina, ki je čisto enaka moji. Kako ste sicer? So pri vašem primeru na genetskem pregledu karkoli ugotovili? Upam, da vam ni odveč klepetati z mano…
