Pozdravljene,

nekomu moram povedat in vem, da me boste le ve razumele.
Aprila, ko sem izvedela, da ima moj otrok tako hude anomalije, da ni mogoče da bi preživel in ko sem pristala na to, da bo umrl, se mi je podrl svet. Nihče me ni razumel. Mož mi je stal ob strani, za druge pa je bilo bolj važno to, kje zadnji Vikend magazin kot to kako se jaz počutim. Zelo redki so bili tisti, ki so mi namenili ramo za jokanje in me niso tolažili z besedami, ki so me še bolj prizadele. Tako sem neko popoldne sedela sama v dnevni sobi, gledala film zaradi katerega me je še bolj bolelo srce in jokala. Takrat pa sem zališala tiho trkanje po steklu. Pogledala sem ven in na okno mi je trkal ptiček. Sprehajal se je po koritu s bršljinkami in me gledal, jaz pa njega. Takrat sem začutila v svojem srcu nek poseben mir.
Na ta dogodek sem že skoraj pozabila. V soboto sem gledala ponovitev polnočnega kluba (zaradi močnega prehlada sem bila v spalnici v postelji). Celo oddajo sem jokala in jokala. Ko naenkrat zališim rahlo trkanje po šipi. In zunaj sem zagledala tri ptičke. Kljub temu, da sem se približala oknu, se niso ustrašili in so se veselo sprehajali po koritu za roče in čebljali. Zopet se je v moje srce naselil nekakšen mir. Moja žalost je čudežno izginila. Saj vem, da me bodo imeli nekateri za malo noro, toda jaz sem si predstavljala, da je tisti ptiček moj ljubi Nejc, ki me je prišel potolažit.
Vem, da se sliši malo čudno, ampak meni ta tolažba veliko pomeni. Prav tako pa mi veliko pomeni, da lahko to povem tukaj, ker vem, da me boste razumele. Doma me imajo tako ali tako že za malo trčeno, ker nočem poslušati najnovejših tračev o tem katera je noseča in kje vse imajo že dojenčke. Hvala za vaše razumevanje in za moč, ki mi jo dajete s pisanjem vaših postov.
Lep dan, ki naj bo poln “čivkanja” naših malih ptičkov.

M.M.

draga m.m.
sploh nisi trčena….tako zelo sem vesela zate, da si dobila tako lepo sporočilo od tvojega nejca. kako lepo!!! prepričana si lahko , da je to bil on, ki ti želi povedati da misli tudi on nate in da te ima rad.

ne se ozirat na druge – drugi te ne bodo naredili srečne tako kot te naredijo tisti ki jih imaš rada in tako kot se imaš rada sama.

srečno, želim ti vse dobro in čim več ptičkov.
pozdravček.

Hvala Bogu, da si znala opaziti signale, ki ti jih pošilja tvoj fantek. Ljudje smo v vsej hitrici nepomembnih stvari pozabili opazovati tisto, kar nam je namenjeno tudi izven “vidnega polja. ” Ne poslušaj in ne bodi v družbi ljudi, ki te spravljajo v slabo voljo. Predvsem pa misli pozitivno. Pravico imaš, da žaluješ, da jočeš in poveš, kar se ti zdi prav, vendar misli tudi naprej. Tvojemu fantku je, verjemi, lepo. Pogovarjaj se z njim, ko boš žalostna in ti bo bolje. Obstaja pa tudi veliko knjig, ob katerih se boš morda počutila bolje, ko jih boš prebrala. Malo povprašaj v knjižnici. Lep pozdrav in korajžno naprej.

Verjemi, da ti je tvoj ljubi Nejc pošiljal nežne pozdravčke in veš, nisi trčena… ampak le še bolj sočutna, nežna, in dovzetna za življenje okoli sebe. Ostani takšna in pozabi na ljudi, ki te ne razumejo. Saj vem, da ne morejo, ampak ko bi bili vsaj tiho!!!

Danes sem med malico poslušala razgovor “intelektualk”, kako so modrovale o prebolevanju smrti novorojenčkov in še nerojenih otrok. Vse vedo, da se je to zgodilo tudi meni, pa te nihče ne vpraša, kako se počutiš, ampak le udrihajo po mamici, ki da ne more preboleti otroka, kakšna je do svojih dveh živih, kaj jima govori o otroku, ki ga sploh nista poznala … Še enkrat sem doživela izpad “gumic” in si hkrati rekla hvala za nekaj iskrenih prijateljev, ki me razumejo in so mi v oporo in tolažbo.

Želim ti vsaj eno nežno ramo, na katero se lahko opreš v najtežjih trenutkih in ti pošiljam in topel objem.

da, to so znaki, ki nas obkrožajo in če dovolimo, jih opazimo in spustimo v srce

sama sem svoja dva angelčka doživela v sanjah, ki so bile kot resnične in se jih še danes intenzivno spominjam, pa je minilo že mnogo, mnogo let (za razliko od običajnih sanj, ki jih sproti pozabim)

poskušaj se čim manj obremenjevati z brezčutneži, ki te obdajajo

Jaz čutim mojega Vidka zmeraj. Skozi imam občutek, da me nekako spremlja, kot nekakšno senco.In ko sem najbolj žalostna, me prevzame takšna milina, kot da bi ga držala v naročju in gledala njegov prelepi obrazek.Z mano bo zmeraj,ne samo sedaj v težkih trenutkih,ampak zmeraj.Zato vem, kako ti je pri srcu- sem s tabo.
lp D.

Draga M.M.,
še kako dobro razumem bolečino in žalost, ki prideta, ko se podre svet. V obodobju žalovanja za drugim otrokom se mi je sanjalo, da je k meni prišel majhen, črn ptiček in mi rekel: “Jaz sem tista dušica, ki bo k tebi prišla za vedno.” Te sanje so mi dale neizmerno upanje. Kasneje sem izvedela, da je ptiček simbol za dušo. In zdaj pestujem 9 in polmesečno dušico, ki je k meni prišla res za daljši čas.
Se mi zdi čisto normalno, da težko polsušaš o tem, katera je noseča in katera je rodila – ni ti treba poslušati in tudi opravičevati za to se ti ni treba. Vzemi si čas za žalovanje kolikor ga potrebuješ.
Naj te ptički še naprej obiskujejo in ti prinašajo mir,
Aljana