neki
imam problem, ki ne vem če sodi tle gor. nimam problema z drogami ampak s tem, da ne morem pozabit na fanta, ki se drogira in je bil včasih tud moj fant, že dolg nazaj. mela sem ga rada, rada, rada in rada sem bila z njim, kjerkoli že, le da sem bila z njim. ampak noben noče da sem z njim, še on ne več. zakaj je tako? zakaj so te junkii tok smotani, zakaj mislijo sam nase? zakaj zmer za druge skrbijo, zakaj ne za sebe?
kaj naj?
zakaj tega nihče ne zastopi…..velikokrat se zgodi, da jim je vseeno za sebe. usedeš se na tla, z rokami podložiš glavo, in ob dotiku s kožo dobiš občutek, da ti je čisto vseeno za sebe, za svoje telo, vseeno če se ukužiš, vseeno če živiš. ni ti vseeno za določene osebe, vendar zate ti je vseeno. čisto vseeno. ni mogoče opisati vseeh občutko. tako resnični in tako boleči, pa hkrati ne morš nič. samo vseeno ti je. pa niso ble droge tiste, ki bi ble glavni vzrok za to. mogoče so pa le eden od vzrokov. pr men je blo tako. samo da sem še poleg vsega tega mislil na samomor. še sedaj ko se čistim, mislim. vendar nemorem tega nardit familiji.upam tudi da neb, vendar vidim vse slabo.
ampak se trudim
tako da ti povem, da ni vse tako enostavno opisat v enem stavku. ni vse tako enostavno….
ko bi le blo…
Spoštovana!
Verjetno ste tak odgovor, kot bo moj že slišali. V partnerstvu je tako, da naj bi bila partnerja drug drugemu na prvem mestu, da se lahko zanesta drug na drugega, si zaupata, se spoštujeta…In če je eden izmed partnerjev zasvojen z drogo (alkoholom, igrami na srečo…) potem vsega tega ni. Pri zasvojencih je droga na prvem mestu. Torej vaš bivši fant se mora najprej odločiti zase (za treznost), šele potem se bo lahko odločil še za koga drugega. Vem, da vam je težko, ko ne morete biti s človekom, ki ga imate radi, morda pa bi si vseeno zastavili vprašanje, kaj imate pri njemu radi, je to ljubezen ali želja po pomoči… in si na to in podobna vprašanja čimbolj odkrito odgovorite. srečno!