Se mi zdi vse skupaj brez zvezno, a brez zamere. Za mano je preveč slabega, tudi forumi mi niso pomagali in danes sem pač tam,da nikomur ne morem več zaupati. Niti me ne zanimajo vaša mnenja, ker imam dovolj žalosti in kritike ali tega: Še dobro, da je odšel itd …

Na kratko, bila je ljubezen na prvi pogled, velika obojestranska privlačnost. Takoj najboljša prijatelja in ljubimca. Minevala so leta, v upanju na boljše čase potrpela, imela veliko razumevanja. Ljubimec se je spomnil, da bi raje ostal z ženo kot karkoli spremenil. Manj dela, manj stresa, nobene zamere s strani žene in njegovih prijateljev, ki bi ga zavrgli itd … Čisto se mi je vse sesulo. Nenadoma imam občutek, da mi je obrnil hrbet, čeprav sem zadnji dan tudi tvegala svojo kožo in šla z njim vse do teh stvari, kjer bi lahko naju kaznovali, čeprav ni bilo čisto ničesar drugega kot le nedolžen pogovor, vendar lahko sodišče drugače razume. V meni se je nabralo toliko žalosti in nemoči, najraje bi vse stvari okoli sebe vrgla na tla, samo, da bi imela vsaj majhen občutek moči. Z nikomer se ne morem pogovoriti o sebi, težavah, svojo slabo voljo prenašam na starša, ki niti ne slutita, za kaj se gre, čeprav živim sama že osem let. In še za to, mi je ljubimec rekel, naj se kar prilagodim njemu, da je pač družina prva. Kap bi me, pa ne zaradi tega, pač kako lahko nekdo meni kaj takega reče po vsem, kar sem naredila dobrega in še to ni dovolj dobro. Pa saj sploh ne razumem več življenja, vse življenje se moram namreč stalno boriti zase in nisem razvajena,pač navajena trdo delati in se truditi in še nikomur nisem nič žalega naredila v življenju, ali moram zato si zaslužiti takšen odnos? Pobiram pasje izgubljence, pomagam ljudem. Ne, on ne vidi tega, kot samo mene, da sem zmešana, če se postavim zase in želim enakopravnost. Njega pa je strah in se nenadoma spomni, da sem slabič, če želim biti z njim, on pa zato ne bo zapustil žene, da ne bi trpel njegov ugled.
Primož in drugi, ni vam treba ničesar pisati. Samo vedite, da je moj ponos ranjen in da zagotovo k sebi ne bom nikogar več spustila. Kajti imela sem najboljšega prijatelja, ki se je po vseh situacijah odločil, da mi obrne hrbet. Ljubezni pač ne moreš prisiliti, da se neha čez noč. V njem sem videla veliko dobrih stvari, zaradi katerih sem ga ljubila. Nenadoma pa se je spremenil v nekega drugega človeka, ki ga ne prepoznam več.

Hudo je, osamljeno se počutim in ne vidim več sebe nikjer. Doslej nisem srečala moškega, ki bi bil močan in samozavesten ter bi mi zlezel v kožo kot je znal le on.
Kar srh me spreleti, da bi se me drugi moški dotaknil.

Ne, ostala bom sam, dokler živim. Vsaj ne bom prizadeta.

Marsikaj ni prav, kar mislim, toda, tako je pač in ne bom spremenila ničesar, vem,da je življenje v naših rokah in to je čisto moja odločitev. Najbolj varna odloćitev zame.

Smola,

tole je pa takšno pismo, da se ne morem vzdžati komentarja in ansvetov :))) (beri v pozitivnem smislu)
Ne, ne rabiš nobene besede, veš si v to že tako prepričana, da vse tovje zavedanje verjamee v to, da ne rabiš nikogar več, niti nasveta, niti kaknčka podpore……..ampak, tvoje nezavedanje pa so te pripravili do tega, da to vseeno napišeš. možgani pravijo, ne rabim, tista v sila, dobra sila v tebi pa govori, pa zakaj sem taka, saj še obstaja bolje in sreča, ti pa bi jo na vsak način rada ubila.

In tako poteka boj v tebi, ne boj vojna, tvoje prepričevanje bi rado uniččilo še tisti kanček sreče, veselja, ki se bojuje, da bi prevladalo nad tvojim razumom.

No, poglej rekla si, bil je dober, zaradi česar si ga tako ljubila in sedaj se je spremenil. no zelo dobro preberi, sedaj se je spremeni in sedaj ni več vreden tvoje ljubezni. Ljubezni nimamo zaradi nekoga, ljubezen imamo zaradi sebe in jo razdajamo, bolj ko jo razdajamo več jo imamo, ne smemo pa jo dati, ker potem smo prazni, ljubezen je v nas in se lahko samo razdaja. Nikjer pa ne piše, da moramo nekomu posvetiti in dati prav vse. Edinemu bitju, ki jo moramo dati, smo mi sami.
Sedaj si prazna, žalostna, vendar se boš morala kmalu napolniti, saj to je normalen rpoces in vidiš, da se en delček v tebi prav zato bojuje, samo še malo dopovej možgančkom, da le ni tako hudo.
Izkušnja več, da se s poročenimi ne splača hoditi v zvezo, samo zaradi ljubimkanja, kajti za srečno zvezo morata oba veliko žrtvovati in v vajini zvezi on ni bil pripravljen žrtvovati ničesar. Kdo je potem tukaj boljši človek? Ti ali on? Torej, kdo zasluži več in bolje?

Bodi pozitivna do samega sebe, in verjemi, da tudi zate obstaja nekdo, ki te je vreden in ti bo še kako zlezel pod košo, samo dovoli si to. Za nov začetek bo pozitivnost in skrb za tvoje veselje dovolj, ko to pridobiš, samozavest, da lahko imaš več in bolje, potem pa pride na vrsto naslednja učna ura.

tako pač v življenju je.

primož

draga smola,

veš, nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha. Ja, sedaj si razočarana nad njim in vsem svetom, nobenega več ne nameravaš spustiti do sebe. .. to je čisto dobra reakcija na to, kar se ti je zgodilo. Pa vendar mislim, da boš sčasoma, ko se bo žalost/jeza/užaljenost/občutek nemoči (oz. kombinacija vsega tega) polegla, boš tudi na svet gledala skozi bolj rožnata očala. Vsaj upam v to. To izkušnjo vzemi za dobro šolo… in se ne zapletaj z moškimi, ki že imajo družino (ker se take veze po pravilu končajo tako kot tvoja)… takih ti res ni več treba spuščati bliže.

vse dobro ti želim!

Moje mnenje je, da si bila z nekom, ki ima družino. In to si vedela. Na vsak način te obsojam. Sicer ne toliko, kot tistega, ki vara, pa vseeno. Vedela si, da ima otroke in si kljub temu želela biti z njim. Se pravi, da si majhnim otrokom želela odvzeti očeta in narediti mamico samohranilko.

Hallooo!!

Že dolgo ne take neumnosti.

Uboga mamica samohranilka… KDO JO JE HOTEL NAREDIT???

A morda misliš, da ji je sedaj lažje??? Kot ženi, kot materi??
Ko se odrasel, polnoleten, odgovoren!!! moški vlači okoli??
Ne obtužuj napačnega.
Njena krivda je, da ji je bil všeč in je verjela. Nič drugega. Odgovornost do žene naj nosi pa sam. Saj, če smo čisto odkriti, če to ne bi bila ona, bi bila pa kakšna druga. In tudi bo, prav v kratkem, če že ni.
In Smola svojo ceno že plačuje in bo še plačevala. Zato ne obtožujmo napačnega.

In končno, mamici bi bilo bolje, če bi bila samohranilka, kot pa z nekom, ki je in bo ostal pijavka…

Pa brez zamere.

Smola, bo bolje in nekoč boš še hvaležna. Korajžno!

Kdaj sem pa omenjala majhne otroke? Mama v nobenem primeru ne bi mogla biti samohranilka. Sicer, bolje je, da ne bi več pisala sem.

…. Hvala za prijazne besede.

lep pozdrav!

Daj preberi, kaj sem napisal. Najbolj je kriv tisti ki vara, to je jasno. vendar je tudi smola vedela, v kaj se spušča. In če bi imela razčiščene pojme, bi rekla NE. Želela si je nekoga, ki je bil zaseden.

Jaz ti pa rečem tako. Vse se vrača vse se plača.

Niti malo se mi ne smiliš, ker si osamljena bodi še naprej osamljena, če nisi zmožna najti sebi primernega moškega neporočenega potem si lahko mislimo marsikaj…….???????
Mene samo zanima kaj si ve ženske katere hodite z poročenimi predstavljate? Ali misliš vse kar ti obljublja dokler visi na tebi, da je to res?
Misliš, da si mu ti prej kot žena in otroci. On je isto ena težka budala, ker bi rad sedel na dveh stolih to pa tako ne gre.
Najbolj me razjezi, ko preberem, da ženska hodi z poročenim ali ženska poročena hodi z drugim moškim. Lahko ti tako povem. Moja najboljša prijateljica je doživela takšno zdraho zaradi moževe prevare. Ti povem, da se je hotela ubiti, z avtom se je hotela zaleteti, ob treh opolnoči je vstala in je pobrala oba otroka in jih je peljala proti gozdu in rekla sedaj vaju grem obesiti potem se bom pa še jaz. Otroka sta začela kričati tako, da jih je slišala njihova babica v vasi. Otroka sta takrat bila stara, punca je imela 11. let sin pa 9. let. Od takrat je že minilo 5. let. V takšni dobi, ker otroci že vse razumejo in ne morejo pozabiti. Še danes se spomnijo tega prizora kaj je delala njihova mamica. Zaradi česa? Zaradi takšnih žensk kot si TI!!! Takšna smola!
Oh bom kar nehala pisati, ker postajam agresivna na takšne ženske.
Malo se zamisli kaj delaš družini???

Nihče nima nikoli kakršne koli pravice ali UPRAVIČENEGA RAZLOGA do psihičnega ali fizičnega nasilja nad otroci.

Žal imajo otroke tudi ljudje, ki se niso sposobni spopadati z vsakdanjimi težavami.

Upam, da ni verjela, IN SREČNO STA ŽIVELA DO KONCA DNI…
Nezrelo…, ali potrebuje nekoga, da bo skrbel zanjo??? Pri tridesetih ali več??? Naj odraste!!!

Poskus samomora zdravi psihiatrična stroka. Življensko grožanje sebe ali okolice je tudi edina indikacija za prisilno hospitalizacijo.

Kaj praviš na zrelost, tezno presojo, odgovornost do otrok in sebe tvoje prijateljice??? S pritrjevanjem ji ne pomagaš najbolje.

In tu “prasec mož in njegova ljubica” nimata nobene vloge.

Konec koncev ljudje sami sprejemamo odločitve za katere tudi prevzememo odgovornost. Žal pa je še vedno preveč ljudi okoli nas, ki krivijo od cerkve do države, od staršev do sosedov, od moža do otrok za lastne slabe odločitve.

Lep dan, kr.ena…

Smola, drži se, saj je brez veze da te nekaj tolažimo tukaj, ko bo prišel čas, boš pač živela naprej z eno izkušnjo več, od katere upam, da boš kaj odnesla….

Še malo odzivov na zgoraj napisane odgovore. Nimam besed nad izjavo ženske, katere prijateljica je grozila lastnim otrokom zaradi moževega varanja. Pa saj ni normalna. Zakaj imajo takšne ženske sploh otroke. Najprej z prevarantskim možem zaserje svoj zakon, potem pa še otroke.
Kako se nekatere ženske nič ne cenijo. Groza.

Potem drugo: nekatere ženske pač upajo, da bo moški res zapustil svojo prvo družino in začel na novo. KER SE POGOSTO TO TUDI ZGODI. In nekateri so v novi družini bolj srečni in še vedno pa vzdržujejo stike s prvimi otroci. Da, to je tudi možno. Zakaj bi Smola bila neumna, če je napačno ocenila svojega moškega? Je pač strahopetec in lažnivec, ki nekaj obljublja, pa drži figo za hrbtom. Niso vsi taki.

Varanje je nekaj zelo grdega, ampak zakaj bi se pretvarjali, da tega ni, če je pa prav pogosto…

Čarovnica, hvala za misli. Tudi sama sem bila zgrožena, kako lahko neka ženska pelje v samomor svoje otroke namesto, da bi jih z ljubeznijo vzgajala naprej ne glede na moža. Otroci niso niti najmanj odgovorni za odnos med staršema, želijo pa si predvsem ljubezen in naklonjenost od obeh.
Jaz ne morem nič komentirati, saj je sto ljudi in sto čuda. Vendar pa naj povem, da sva se iskreno imela zelo rada in sva se tudi zelo ljubila. Splet okoliščin pa je pripeljal do tega, da ni želel več karkoli tvegati. Njega je bilo najbolj strah, da bi izgubil otroka, čeprav sta praktično študenta in odrasla. Bal se je tudi, da bi izgubil prijatelje, čeprav mu nisem mogla dopovedati, da bodo pravi prijatelji ostali vedno prijatelji. Strah je bil prevelik pritisk zanj. Zato ga po svoje zelo dobro razumem, ne morem pa sprejeti dejstva, da je prišlo tako daleč, da je strah postal obremenjujoč. Zase sploh ne vem, kaj bom. Težko bom znova zaupala nekomu in da bi mi kdo znal zlesti v kožo kot je le on znal. Še vedno ga ljubim in najbrž se to ne bo nikoli spremenilo. Enostavno veš, da je to tisti, s komer želiš ostati vse življenje, čeprav ga komaj poznaš. Jaz pa sem se že obremenjevala s tem, da nisem več dobra itd … Preprosto se čutim popolnoma nesposobno, čeprav si želim kaj več kot le samsko in zares dolgočasno življenje. Kolikor poznam sebe, bom najbrž še dolgo sama, pa čeprav ne bom želela. Zakopala se bom pač v delo in za svojimi štirimi stenami premišljevala o praznini in smislu življenja.
OStale, ki imajo komentar, pa prosim, naj se zadržijo, če mislijo, da se smilim sama sebi. To je samo moja odločitev, če želim zase malo varnosti in miru.

Taki, ki varate oziroma ste z nekom, za katerega veste da je poročen in ima otroke, pač ne razumete stisk prevaranih. Saj ne, da bi zagovarjal dejanj matere, kot jih opisuje Doroteja. Ampak ženska je bila na tleh. In to zaradi takih, kot si ti in tebi podobni. Samo ti tega ne razumeš in nikoli ne boš. Tisti, ki pa smo bili prevarani, pa vemo, kako to zgleda.

A
Vem, vsaka prevara je huda. Vendar, ali ni bilo kaj narobe med vama. Za vsako stvar v zakonu sta vedno dva odgovorna in ne eden in to velja za vsak odnos. In če je kaj logike, bo vsak človek skušal najprej doma rešiti svoje probleme in zadovoljiti potrebe obeh. Če ne gre, je običajno tako, ne da bi želel prizadeti partnerja, da skuša vsaj toliko zadovoljiti potrebe, da preživi v vsakdanjem odnosu.
Sicer pa, škoda besed, če je vaše mišljenje ozko.

cao!! jst tukaj ne bi obsojala tiste, ki mu je nasedala mu verjela in ga imela rada. ona je bila samska, ne? on (za razliko od nje) pa je poročen. torej je on tisti, na katerga bi mogle kritike padat ne pa nanjo. on bi moral poskrbeti za svoje otroke, in ona ni tista ki bo otrokom vzela očeta! tko, da če ze obsojate obsojajte tistega, ki je za nastalo situacijo dejansko kriv!

enjoy in the summer 😉
lp, mala