Nekaj zanimivosti iz knjige DO ODPORNOSTI Z GLAVO (avtorja dr. A. Ihana , 2004)

Str. 64 :
…” Večletno kombiniranje različnih stresov t r a j n o spremeni način stresnega odziva.
Zlasti v nekaterih poklicih se različni stresi med seboj kombinirajo in trajajo zelo dolgo časa. Dolgotrajno prepletanje številnih stresov zmanjša izločanje stresnih hormonov. Organizem se na dolgotrajne strese prilagodi tako, da se stresno odzivanje zmanjša, o t o p i -in tako postane manj obremenjujoče za presnovo organizma. To je na videz dobro, ker stres zaradi stresnih hormonov, ki spremenijo presnovo telesa, škodi organizmu. Vendar človek potrebuje določeno mero stresa za prilagajanje vsakdanjim spremembam. Če zaradi obrambe pred velikimi stresi (npr. v službi) naš stresni odziv otopi , se slabo odzivamo tudi na vsakdanje “majhne” strese. Podobno kot si tisti, ki želi gledati v sonce, zavaruje oči s temnimi stekli ; skozi taka očala pa seveda ne more opaziti in gledati nič drugega razen sonca. Človek , čigar stresni odziv je zaradi ubijalskih stresov otopel, ne more ob odhodu iz službe preprosto sneti temnih očal. Če se torej ne bo naučil razumsko obvladati stres na delovnem mestu, se bo moralo na stres prilagoditi njegovo telo z duševnostjo vred. Take p r i l a g o d i t v e- sicer zmanjšajo škodo zaradi stresa, obenem pa prinašajo številne škodljive p o s l e d i c e, ki se kažejo kot psihične, vedenjske, osebnostne in zdravstvene motnje . ”

Str. 74 :
STRES IN IMUNSKI ODZIV
…” Znanstveniki so prišli do enega najpomembnejših odkritij v zvezi z odnosom med stresom in imunskim odzivom – da so namreč stresni hormoni izjemno pomembni za zdravo uravnavanje imunskega odziva.
Imunski odziv je narejen tako, da se odzove na navzočnost tujkov v organizmu in nato sproži vnetno reakcijo, ki omogoči napad na tujke, njihovo uničenje in odstranitev iz organizma. Ob tem se sproži tudi stresni odziv in se v kri izločijo stresni hormoni. Stresni hormoni pa zavrejo delovanje imunskih celic, zlasti takih, ki niso optimalno pripravljene na napad. Na ta način stresni odziv prepreči, da bi imunski odziv zagnal napačno usmerjen napad (npr. proti lastnim celicam) . Če je stresni odziv nedejaven, hitreje pride do hudega vnetja v telesu, ki ima lahko usodne posledice.
Kaže torej, da človek za svoje zdravje potrebuje primerno odzivanje na stres. Stresni hormoni zlasti med okužbami preprečujejo preveliko aktivacijo imunskega sistema in nastanek kroničnih vnetnih obolenj. Zavrto stresno odzivanje povečuje možnost za nastanek kroničnih vnetnih bolezni. Pogosti, kronični stresi sčasoma privedejo do zavrtega stresnega odzivanja, kar se po eni strani kaže v depresivni reakciji, po drugi strani pa tudi v zavrtem hormonskem odzivanju na stresorje. V verigi dogodkov : kronični stres – depresivna reakcija – hormonska zavora stresne reakcije – motnja regulacije imunskih celic s stresnimi hormoni – nagnjenost h kroničnim vnetnim boleznim, verjetno tiči ena od najpomembnejših povezav med psiho in imunskim sistemom . “

Str. 76 :
NEODZIVNOST NA STRES IN KRONIČNA UTRUJENOST (!)
“Z neodzivnostjo na stres so izrazito povezane tudi nekatere, v današnjem času izrazito a k t u a l n e bolezni, kot sta kronična utrujenost in fibromialgija . Pri obeh obolenjih gre za podobne simptome : utrujenost ob najmanjšem naporu, bolečine v mišicah, depresivnost, zaspanost .” ( in še marsikaj … , op. V. F. ) “Med napadom bolezni se pojavljajo znaki blagega vnetja ( povečane bezgavke, nekoliko povečana telesna temperatura, bolečine v žrelu ali blag kašelj ). Pri teh boleznih je, razen utrujenosti , zelo malo merljivih fizioloških znakov, zato jih zdravniki pogosto uvrstijo med nevrotične težave ( hipohondrija, deloholična izčrpanost, depresivna kriza ). Vzrok je tudi v tem, da besedni opisi težav teh bolnikov spominjajo na posamezna obdobja brezvoljnosti, ki jih ima občasno vsak človek. Vendar pri teh bolnikih ne gre le za manjšo epizodo brezvoljnosti, ampak povsem fizično nemoč, zaradi katere se dobesedno zrušijo na posteljo; bolečine čutijo po vseh mišicah in vseh delih telesa .
Čeprav se je dolgo časa zdelo, da so te bolezni “namišljene” , postaja zaradi tipičnih težav vedno bolj očitno, da gre za resna obolenja. Pri večini bolnikov gre verjetno za hudo neravnovesje v stresnem odzivanju in drugih mediatorjih v možganih. Bolniki kažejo zlasti manjšo stresno reakcijo . “

Str. 127 :
ČUSTVA IN PSIHOSOMATSKE BOLEZNI
” Med psihosomatske bolezni spadajo tiste, pri katerih nastanku imajo pomembno vlogo psihološki ali vedenjski vplivi. Mednje uvrščamo nekatere bolezni srca in ožilja ( povišan krvni tlak, srčno aritmijo, koronarno bolezen ), bolezni dihal ( astmo, tuberkulozo ), prebavil ( peptično razjedo, ulcerativni kolitis ), mišično kostnega sistema ( fibromialgijo (!) , revmatoidni artritis, bolečine v križu ), kože, migreno, bolezni imunskega sistema in rakave bolezni .
Sodobni izsledki kažejo, da imajo psihosomatski pacienti zmanjšano sposobnost za zaznavanje, razločevanje in opisovanje temeljnih občutij, kot so tesnoba, žalost ali jeza. To značilnost imenujemo aleksitimija (ni besed za čustva).
Na nastanek aleksitimije pomembno vplivajo močni stresi v zgodnjem obdobju razvoja živčevja, pa tudi zelo intenzivni in dolgotrajni poznejši stresi. Velike količine stresnih hormonov verjetno povzročijo trajno redukcijo receptorjev za te hormone v možganih. Posledica je nesposobnost razpoznavanja nekaterih občutij in osebnostna spremenjenost. Vzburjeno čustveno stanje pri človeku z aleksitimijo povzroči spremenjeno delovanje vegetativnega živčevja , ki vpliva na delovanje notranjih organov ( npr. žil, srca, želodca, črevesja, dihal, imunskega sistema). Pogosta emocionalna vzburjenja močno kvarijo uravnavanje notranjih organov in sčasoma zaradi tega lahko nastane bolezen . “

Str. 126 :
BOLEČINSKA VLAKNA AKTIVIRAJO IMUNSKE CELICE
” Znanstveniki so dognali, da številna bolečinska živčna vlakna takrat, ko se aktivirajo, ne prevajajo le signala v možgane, ampak na mestu draženja tudi izločajo nekatere snovi, ki delujejo na imunske celice. Najbolj znana taka snov je substanca P . Značilnost te snovi je v tem, da se sprošča tam, kjer se dražijo živčna vlakna za bolečino. Ko nastane bolečina, se na tistem mestu izloča snov P, ki deluje na imunske celice , močno pospeši njihovo aktivacijo in vnetje. To pomeni, da lahko možgani z izločanjem snovi P dosežejo, da se na točno določenem mestu v telesu okrepi aktivnost imunskih celic in vnetja . In obratno, z blokado izločanja snovi P lahko dosežejo, da se vnetje ne pojavi.
… Bolezen za svoj zagon očitno potrebuje bolečino, ki nato povzroči izločanje snovi P in verjetno še drugih snovi iz živčnih celic, te snovi pa pospešijo vnetje v sklepu. Če bolečino in oživčevanje prekinemo, se zmanjša tudi vnetje, ker ni več snovi P, ki pospešuje vnetje. Torej p r o t i b o l e č i n s k a terapija v sklepih ni le simptomatska terapija, ampak lahko z njo tudi z d r a v i m o (!) .
Kaže torej, da lahko možgani , ki oživčujejo imunske celice, tako spreminjajo njihovo delovanje, da v točno določenem delu organizma ( npr. v sklepu, na koži, sluznici ) bodisi povečajo imunski odziv in vnetje bodisi zavrejo imunski odziv in vnetje. In znano je, da je vrsta kroničnih bolezni pravzaprav vnetje , ki vztraja na določenih mestih. Načeloma je torej mogoče, da možgani spremenijo (zavrejo ali pospešijo) vnetje na določenem mestu. Ali se to zares dogaja in ali je to mogoče izkoristiti za zdravljenje, pa mora znanost šele ugotoviti ; sami mehanizmi kažejo, da bi bilo to mogoče . ” …

Ko dolga vrsta bolezni dokazuje, kako nevaren je stres, je seveda vprašanje, kako se mu izogniti. Še posebej nevaren je dolgotrajni stres, ker resno spremeni presnovo organizma. Za vsakogar je zelo koristno, da ve, kakšni so tisti dejavniki, ki ga “stresajo” in ogrožajo.
Ste dovzetni za stres ? Preizkusite se !

McKinleyev vprašalnik je samo eden od mnogih, vprašanja in odgovori pa lahko veliko povedo o načinu življenja :

Odgovori : VEDNO (1t) , VČASIH (2 ali 3t), NIKOLI ( 4 ali 5 t)

1. Na dan pojem vsaj 1 topel obrok . 1 2 3 4 5
2. Vsaj štiri dni na teden spim 7 do 8 ur. 1 2 3 4 5
3. Počutim se ljubljenega/o. 1 2 3 4 5
4. V krogu 80km imam vsaj enega zanesljivega sorodnika . 1 2 3 4 5
5. Najmanj dvakrat na teden telovadim toliko, da se prepotim. 1 2 3 4 5
6. Ne kadim oz. pokadim do 10 cigaret na dan. 1 2 3 4 5
7. Na teden popijem manj kot 5 alkoholnih pijač. 1 2 3 4 5
8. Glede na svojo višino imam primerno težo . 1 2 3 4 5
9. Moji prihodki zadostujejo za pokritje osnovnih stroškov. 1 2 3 4 5
10.Iz svojih verskih prepričanj dobivam moč. 1 2 3 4 5
11.Redno se udeležujem družabnih srečanj. 1 2 3 4 5
12.Imam krog prijateljev in znancev. 1 2 3 4 5
13.Imam vsaj enega prijatelja, ki mu lahko zaupam osebne težave. 1 2 3 4 5
14.Zdrav/a sem (to velja tudi za vid, sluh in zobe). 1 2 3 4 5
15.Kadar sem jezen/na ali zaskrbljen/a , sem zmožen/a odkrito govoriti o svojih občutkih. 1 2 3 4 5
16.Z ljudmi, s katerimi živim, se redno pogovarjam o domačih težavah. 1 2 3 4 5
17.Vsaj enkrat na teden počnem nekaj, kar me veseli. 1 2 3 4 5
18.Svoj čas sem sposoben/a učinkovito organizirati. 1 2 3 4 5
19.Na dan popijem manj kot 3 skodelice kave. 1 2 3 4 5
20.Vsak dan si vzamem nekaj časa samo zase. 1 2 3 4 5

Točke seštejemo in odštejemo 20 .
Rezultati :
– manj kot 10 točk : stres nam ne grozi
– 10 do 30 točk : rahlo nagnjeni k stresu
– 30 do 50 točk : zmerno nagnjeni k stresu
– več kot 50 točk : zelo nagnjeni k stresu

Vprašalnik se ni neposredno dotaknil vprašanja, ki pa je zelo pomembno : ali ljubimo in smo ljubljeni ? Odgovorimo si še na to. Brez točk .

( povzeto po ND, 18. 7 . 04 )

Vprašalnik : OCENA STRESA ( iz knjige IMUNSKI SISTEM IN ODPORNOST )

Vprašalnik obsega različne življenjske okoliščine, ki so pomembni povzročitelji stresa. Obremenitvene vrednosti posameznih dogodkov so (bile) ocenjene z lestvico od 1 (najnižja obremenitev ) do 100 (najvišja obremenitev ).
Koliko od spodaj navedenih dogodkov ste v določenem času doživeli ali jih še doživljate ?

DOGODEK :
smrt partnerja ( 100 točk )
ločitev ( 73 t )
odselitev od partnerja ( 63t )
zaporna kazen ( 63t )
smrt v družini ( 63t )
nesreča ali bolezen ( 58t )
naporno, neprijetno delo ( 50t )
izguba zaposlitve ( 47t )
upokojitev ( 45t )
bolezen v družini ( 43t )
težave v spolnosti ( 39t )
spori v sorodstvu ( 39t )
napeti odnosi na delovnem mestu ( 39t )
spremembe finančnega stanja ( 39t )
pogosti prepiri s partnerjem ( 35t )
hipoteka ( 31t )
dolg, večji od enoletnega dohodka ( 30t )
sprememba delovnih nalog ( 29t )
odselitev otroka od doma ( 29t )
napetosti med starši ( 29t )
osebnostne krize ( 27t )
začetek ali konec partnerjeve zaposlitve ( 26t )
začetek ali konec šolanja ( 26t )
spremenjene življenjske razmere ( 25t )
spremenjene osebne navade ( 25t )
problemi z nadrejenimi ( 23t )
sprememba delovnega časa ( 20t )
sprememba bivališča ( 20t )
sprememba šole ( 19t )
sprememba družbe ( 19t )
sprememba verske dejavnosti ( 19t )
nove socialne dejavnosti ( 18t )
dolg, manjši od enoletnega dohodka ( 17t )
nespečnost ( 17t )
sprememba družinskega kroga ( 15t )
sprememba časa za počitek ( 15t )
počitnice ( 13t )
prazniki (če so težavni) ( 12t )
manjši prestopki ( 11t )

Seštevek do 150 točk pomeni BLAGO STRESNOST, med 150 in 300 točk ZMERNO STRESNOST, nad 300 točk pa HUDO STRESNOST .

(Seveda ne smemo pozabiti, da lahko izzovejo enaki zunanji vplivi pri različnih ljudeh zelo različne odzive.)

Več tukaj :